odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - upokojitev - javni zavod na področju kulture - odločba ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je z odločbo opr. št. U-I-210/10-10 odločilo, da je peti odstavek 55. člena ZUJIK v neskladju z URS, ker zaposlene v javnih zavodih na področju kulture, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, glede pravice do odpravnine, če jim je redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v primerjavi z zaposlenimi, za katere velja ZDR oziroma ZJU, obravnava neenako oziroma arbitrarno, ne da bi za takšno razlikovanje obstajal razumen razlog, ki bi izhajal iz narave stvari. Glede na takšno stališče za odločitev o vtoževani odpravnini ni bistveno, ali je tožnica izpolnila pogoje za upokojitev ob prenehanju delovnega razmerja zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj ji pravica do odpravnine po 109. členu ZDR pripada ne glede na izpolnjevanje pogojev za upokojitev.
Tudi če samostojni podjetnik ni opravil del v okviru registrirane dejavnosti, ni mogoče izključiti njegove pravice, da iztoži terjatve, ki jo je pridobil kot fizična oseba do dolžnika, če je to terjatev kot del osebnega premoženja prenesel v podjetje.
S tem, ko je tožena stranka opozorila na pomanjkljivosti v trditveni in dokazni podlagi tožbe, je tožeča stranka dobila možnost, da spozna, katera od dejstev bo tudi sodišče štelo za pravno odločilna.
Kdor ustvari nevarnost za druge ali jo ohranja, je dolžan uporabiti vse primerne in znosne ukrepe za ohranitev nevarnosti pod nadzorom ali za preprečitev nastanka škode. Če ne ravna tako, ravna krivdno, praviloma malomarno.
Dejstva so zgolj zunanje okoliščine življenjskega dogodka (in človekovega duševnega življenja), medtem ko je prerekanje samo po sebi procesno dejanje.
vlaganja v nepremičnino - pridobitev lastninske pravice – nova stvar – gradnja na tujem svetu
Določba 23. člen ZTLR je bila prvotno napisana samo za premičnine, sodna praksa pa ga je razširila tudi na nepremičninsko področje. Za uporabo te določbe je sodna praksa postavila pogoj, da nastane nova nepremičnina - zgolj izboljšava ne zadostuje.
stečaj glavnega dolžnika – solidarno poroštvo – prijava terjatve v stečajnem postopku – zastaranje terjatve – zavarovanje terjatve z zastavno pravico – ločitveni upnik – oprostitev plačila poroka – opustitev garancij s strani upnika – izbris zastavne pravice iz zemljiške knjige – skrbnost dobrega strokovnjaka – malomarnost upnika
Prijava terjatve v stečajnem postopku pretrga njeno zastaranje zgolj do tiste višine, do katere je bila s strani stečajnega upravitelja priznana oz., če je bila prerekana, zgolj do tiste višine, do katere je bila terjatev ugotovljena v ustreznem postopku, na katerega je bil napoten upnik.
Skrben strokovnjak bi se moral zavedati, da z izgubo vrstnega reda za poplačilo iz zastavljene nepremičnine, najmanj oteži, če ne celo izgubi možnosti dejanskega poplačila.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti stečajnega dolžnika – dolžina preizkusnega obdobja
Prvostopenjsko sodišče je pri določitvi preizkusnega obdobja upoštevalo dejstvo, da razlogi za dolžnikovo insolventnost ležijo v plačilni nedisciplini, ki vlada v gradbenem sektorju, saj predvsem zaradi neplačila svojih naročnikov dolžnik ni več zmogel financirati lastne samostojne dejavnosti (montaža lesnih izdelkov). Kljub temu, da gre za dejstvo, ki je v prid dolžniku, je določilo najdaljšo preizkusno dobo 5 let, pa čeprav je znesek prijavljenih in s strani upravitelja priznanih terjatev v višini 60.899,33 EUR ocenilo zgolj kot relativno visok znesek.
napačna vročitev – zamuda pri opravi procesnega dejanja – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – nejasni razlogi sodbe – postavitev izvedenca – strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga
Če je bila vročitev opravljena pravilno, pa je stranka procesno dejanje (iz opravičljivih razlogov na njeni strani) zamudila, pride v poštev predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Če vročitev ni bila opravljena pravilno, gre za napako sodišča, ki jo je mogoče uveljavljati kot pritožbeni razlog.
Razlog sodišča, da iz paraf na vročilnici izvedenec ne more podati zanesljive ocene, kdo jo je podpisal, presega strokovno znanje sodišča.
škoda - predhodna odredba - objektivna nevarnost - pogoji za izdajo predhodne odredbe - predznamba zastavne pravice zaradi zavarovanja denarne terjatve
Nenastanek škode ni pogoj za izdajo predhodne odredbe. Kot je bilo navedeno, je pogoj za izdajo predhodne odredbe izkazana verjetnost nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve brez izdane predhodne odredbe onemogočena ali precej otežena. Pri tem pa zadostuje izkazan obstoj objektivne nevarnosti in ne subjektivne.
skupno premoženje - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - ekonomska skupnost – prispevanje zakoncev h skupnemu preživljanju - darila zakoncema – domneva o enakem deležu zakoncev
Dokazno breme glede tega, da ekonomske skupnosti zakoncev sploh ni bilo, saj tožnik h skupnemu preživljanju ni ničesar prispeval, je na toženki, ki je to zatrjevala.
Na nastanek in na delež na skupnem premoženju ne vpliva dejstvo, kdo od zakoncev je najel kredit v zvezi s skupnim premoženjem, kdo ga je odplačeval (v času trajanja zakonske zveze in po razvezi), pač pa je to predmet obligacijskega zahtevka.
Sodišče prve stopnje, ki je, ne da bi izvedlo dokaze, ki jih je tožena stranka konkretno in substancirano predlagala, zaključilo, da tožena stranka ni uspela dokazati, da so bili pri plačilih po posameznih situacijah odbiti stroški res stroški, ki so nastali, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka.
začasna odredba - vzpostavitev delovnega razmerja - prijava v zavarovanja
Na dan izdaje začasne odredbe je bila zahteva tožnika za vzpostavitev delovnega razmerja in prijavo v socialna zavarovanja za čas, ko je po poteku odpovednega roka začasno nezmožen za delo, že izpolnjena, tako da je sodišče prve stopnje na ugovor tožene stranke ravnalo pravilno, ko je izdani sklep o začasni odredbi razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da so določila Cesijske pogodbe jasna in razumljiva, zato za njihovo uporabo ni potrebna nobena interpretativna (razlagalna) metoda. Uporabijo se tako, kot so zapisana.
javni uslužbenec - plača - prevedba plače - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Četrti odstavek 3. a člena ZSPJS določa zgolj procesno predpostavko za vložitev tožbe, to je pisno zahtevo javnega uslužbenca, da delodajalec ugotovi nezakonitost pri določitvi in izplačilu plače in da ravna v skladu z ZSPJS, ne določa pa roka, v katerem mora javni uslužbenec vložiti tožbo.
ZPP člen 139, 139/3, 318, 318/1. ZDR člen 42, 112, 126, 131, 134.
zamudna sodba - vročanje - osebna vročitev - vročanje pravni osebi - plača - regres za letni dopust - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Sodišče prve stopnje je tožbo vročalo, tako da jo je poslalo na naslov, ki je naveden v sodnem registru. Ker ta naslov ne sodi pod poštno številko, ki je navedena v sodnem registru, temveč pod drugo poštno številko, je pošta ravnala pravilno, ko je prečrtala označbo poštne številke na pisanju in namesto nje napisala pravilno poštno številko. Tožba je bila nato puščena v hišnem predalčniku na naslovu, navedenem na pisanju, ki je nedvomno naslov sedeža tožene stranke, s tem je bila vročitev tožbe pravilno opravljena.
odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - stari ZDR - prevzem delavcev
Dejanski prevzem delavcev k drugemu delodajalcu se šteje kot podlaga za priznanje enakih pravic (upoštevanje delovne dobe pri obeh delodajalcih za izračun odpravnine), kot če delavec ne bi spremenil zaposlitve.
javni uslužbenec - plača - dodatek k plači - dodatek za dvojezičnost - prevedba plače - sodno varstvo
Javni uslužbenec je za obdobje veljavnosti novega plačnega sistema (od 1. 8. 2010) upravičen do zakonito določene plače, ne da bi za priznanje in izplačilo takšne plače podajal pisne zahteve pri delodajalcu (tudi v primeru, če je v njegovi pogodbi o zaposlitvi določena plača v drugačni - nezakoniti - višini). Takšna zahteva lahko sicer glede na četrti odstavek 3.a člena ZSPJS predstavlja procesno predpostavko za sodno varstvo, ne more pa vplivati na pravico javnega uslužbenca do priznanja in prejemanja zakonito določene plače.