škoda, povzročena s tiskom – popravek – opravičilo – odmera višine odškodnine – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Sodišče prve stopnje je pri odmeri višine odškodnine pravilno upoštevalo, da je toženka že takoj v naslednji številki časopisa (naslednji dan po objavi spornega članka) objavila popravek in se tožniku za napako tudi javno opravičila, kar je potrebno upoštevati kot delno zadoščenje za tožniku povzročene duševne bolečine v zvezi s spornim člankom.
ZPPSL člen 10, 10/3, 131, 131/1, 131/2, 143, 143/5.
ločitvena pravica – ugotovitev neobstoja prerekane ločitvene pravice – izločitev iz stečajne mase
Nepremičnini sta bili z izročitvijo lastniku izločeni iz stečajne mase, s katero razpolaga stečajni dolžnik, zato stečajni dolžnik z njima ne more več razpolagati. V okviru stečajnega postopka ju za poplačilo upnikov ne more vnovčiti, saj nista več njegova last.
Tudi če samostojni podjetnik ni opravil del v okviru registrirane dejavnosti, ni mogoče izključiti njegove pravice, da iztoži terjatve, ki jo je pridobil kot fizična oseba do dolžnika, če je to terjatev kot del osebnega premoženja prenesel v podjetje.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – enovitost deleža
Skupno premoženje je vedno enovito, zato posameznih enot skupnega premoženja in posameznih časovnih obdobij njihove ustvaritve, ni mogoče ločiti. Spor o deležih na skupnem premoženju ni obračunska pravda.
vsebinske omejitve avtorske pravice – avtorska pravica
Na toženi stranki, ki se uveljavljanju materialne avtorske pravice upira s trditvijo, da je avtorska dela predvajala v okviru preizkušanja tehničnih naprav, je dokazno breme, da gre za uporabo avtorskih del, ki jo ZASP opredeljuje kot prosto uporabo, torej uporabo brez materialne odmene.
vrnitev v prejšnje stanje – očitna pomota – domneva o umiku tožbe
Zmotno je pritožbeno stališče, da naj bi sodišče s tem, da je pomotoma zapisalo v izpodbijani sklep da je „razsodilo“, meritorno odločilo o zadevi. Dejstvo, da je prišlo do umika tožbe zaradi izostanka strank s prvega naroka za glavno obravnavo predstavlja zgolj procesni sklep.
ZPP člen 335. ZFPPIPP člen 14, 34, 34/4, 34/4-2, 272, 272/1, 272/1-1. ZOdvT tarifna številka 2100, 3100.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni pogoj izpodbojnosti – blokada transkacijskega računa - čas nastopa insolventnosti – neenako obravnavanje upnikov – pogojevanje dobav – nagrada za narok – nagrada za preizkus možnosti za uspeh pravnega sredstva
Občasne blokade transakcijskega računa tožeče stranke, na katere se je sklicevala tožeča stranka v dokaz obstoja subjektivnega pogoja izpodbojnosti, le-tega ne dokazujejo oziroma ne pomenijo nujno, da je družba, ki ima blokirane račune, insolventna.
Obstoja subjektivnega pogoja izpodbojnosti ne dokazuje niti elektronsko sporočilo z dne 29. 2. 2008, iz katerega izhaja, da je tožena stranka nove dobave pogojevala s plačilom starih dobav. Tožena stranka je namreč v postopku na prvi stopnji zatrjevala, da je bilo pogojevanje novih dobav s plačilom starih dobav običajna praksa. Zato bi morala tožeča stranka konkretno zatrjevati in dokazovati, da takšen način poslovanja ni bil običajen, česar pa ni storila.
napačna vročitev – zamuda pri opravi procesnega dejanja – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – nejasni razlogi sodbe – postavitev izvedenca – strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga
Če je bila vročitev opravljena pravilno, pa je stranka procesno dejanje (iz opravičljivih razlogov na njeni strani) zamudila, pride v poštev predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Če vročitev ni bila opravljena pravilno, gre za napako sodišča, ki jo je mogoče uveljavljati kot pritožbeni razlog.
Razlog sodišča, da iz paraf na vročilnici izvedenec ne more podati zanesljive ocene, kdo jo je podpisal, presega strokovno znanje sodišča.
Sodišče prve stopnje, ki je, ne da bi izvedlo dokaze, ki jih je tožena stranka konkretno in substancirano predlagala, zaključilo, da tožena stranka ni uspela dokazati, da so bili pri plačilih po posameznih situacijah odbiti stroški res stroški, ki so nastali, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka.
ZPP člen 81, 81/1, 81/5, 108, 108/1, 108/4. ZFPPIPP člen 56, 121, 126.
pravdna stranka – sposobnost biti stranka – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – stranke glavnega postopka – etažni lastnik
Ker pritožnik dejstva, da je etažni lastnik določenega posameznega dela objekta ni z ničemer izkazal, v pritožbenem postopku pa se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, ni mogoče zaključiti, da ima pritožnik procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep kot stranka postopka.
ZNP člen 4, 29. ZIKS člen 145. ZLNP člen 3. ZLPP člen 11.
vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi ZIKS - vrnitev nepremičnin v naravi - vrnitev nepremičnin v obliki odškodnine - zavezanec
ZIKS-G je pogoje vračanja odvzetega premoženja na podlagi ZIKS in na podlagi Zakona o denacionalizaciji - ZDEN v veliki meri izenačil.
Zahteva pritožnice za vrnitev spornih dveh parcel v naravi od druge nasprotne udeleženke kot zemljiškoknjižne lastnice teh parcel bi bila upravičena le v primeru, če bi šlo za vračanje premoženja, ki ni bilo predmet lastninskega preoblikovanja oziroma, ki še ni bilo privatizirano. Po presoji pritožbenega sodišča pa takšnega statusa sporni nepremičnini nimata in zato ni mogoče njuno vračanje v naravi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0059711
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3.
vožnja pod vplivom alkohola – izguba zavarovalnih pravic – domneva alkoholiziranosti – dokazno breme – zamudne obresti
Ob izpodbojni domnevi o tem, kdaj se šteje, da je voznik vozilo upravljal pod vplivom alkohola, je bila tožeča stranka dolžna trditi, da obstajajo okoliščine, ki takšno domnevo alkoholiziranosti vzpostavljajo in takšne okoliščine tudi dokazati, tožena stranka pa je imela možnost takšno zakonsko domnevo nato izpodbiti oziroma zatrjevati in dokazovati, da alkoholiziranost ni v vzročni zvezi z nastankom škode.
sposobnost biti stranka v postopku – pravna subjektiviteta fakultete – sklep o priznanju sposobnosti biti stranka
Po 10. čl. Zakona o visokem šolstvu je pravna oseba le univerza, vendar lahko članice (fakultete) samostojno nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun (kar je značilnost pravne osebe), ko gre za dejavnosti zunaj nacionalnega programa visokega šolstva. Za spore iz tovrstnih razmerij je upravičeno, da se fakulteti prizna sposobnost biti stranka. Ker gre za spor iz dejavnosti zunaj nacionalnega programa visokega šolstva, bi sodišče prve stopnje, če bi kot stranko v postopku štelo Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo, moralo izdati sklep o priznanju sposobnosti biti stranka fakulteti.
Strankine pripombe in ugovori zoper mnenje, zahteve, naj da izvedenec dodatna pojasnila ter naj ga sodišče zasliši, ne pomenijo dokazne pobude. Argumentum a contrario pa sama vprašanja izvedencu pred izvedbo dokaza nasprotno predstavljajo dokazno pobudo, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je toženko pozvalo, naj se opredeli do tega, ali s postavitvijo vprašanj izvedencu podaja dokazni predlog ali ne. S tem, ko je toženka sodišču prve stopnje dne 31.5.2011 sporočila, da sicer ni v navadi, da sodišče takšna vprašanja obravnava kot predlog za izvedbo dokaza, a da je hkrati pripravljena založiti polovico predujma za izvedenca, zato da bo slednji odgovoril tudi na njena vprašanja, je sporen dokazni predlog upoštevajoč dejstvo, da je plačala tudi svojo polovico predujma v znesku 300 EUR, konkludentno podala.
javni uslužbenec - plača - dodatek k plači - dodatek za dvojezičnost - prevedba plače - sodno varstvo
Javni uslužbenec je za obdobje veljavnosti novega plačnega sistema (od 1. 8. 2010) upravičen do zakonito določene plače, ne da bi za priznanje in izplačilo takšne plače podajal pisne zahteve pri delodajalcu (tudi v primeru, če je v njegovi pogodbi o zaposlitvi določena plača v drugačni - nezakoniti - višini). Takšna zahteva lahko sicer glede na četrti odstavek 3.a člena ZSPJS predstavlja procesno predpostavko za sodno varstvo, ne more pa vplivati na pravico javnega uslužbenca do priznanja in prejemanja zakonito določene plače.
Sklep sodišča o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks, izdan na podlagi določb ZST, izključuje uporabo 3. odstavka 105a člena ZPP o domnevi umika tožbe v primeru neplačila sodne takse. Če je stranki plačilo sodne takse odloženo ali ji je odobreno obročno plačilo, se v primeru, če sodne takse v roku, ki ga določi sodišče v sklepu o odloženem ali obročnem plačilu ne plača, od dolžnika izterja na podlagi istega pravnomočnega in izvršljivega sklepa.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2. ZPP člen 102.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - rok za podajo odpovedi - jezik v postopku
Četudi tožena stranka posluje na območju, kjer živi avtohtona madžarska narodna skupnost, se tožnik neutemeljeno sklicuje na kršitev pravice do uporabe svojega jezika (madžarščine) v postopku pri delodajalcu in v postopku pred sodiščem prve stopnje, saj ni zatrjeval, da je madžarske narodnosti in da ne zna slovenskega jezika, oziroma ni predlagal spremljanja ali vodenja postopka tudi v jeziku narodnosti.