Kdor ustvari nevarnost za druge ali jo ohranja, je dolžan uporabiti vse primerne in znosne ukrepe za ohranitev nevarnosti pod nadzorom ali za preprečitev nastanka škode. Če ne ravna tako, ravna krivdno, praviloma malomarno.
Dejstva so zgolj zunanje okoliščine življenjskega dogodka (in človekovega duševnega življenja), medtem ko je prerekanje samo po sebi procesno dejanje.
napačna vročitev – zamuda pri opravi procesnega dejanja – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – nejasni razlogi sodbe – postavitev izvedenca – strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga
Če je bila vročitev opravljena pravilno, pa je stranka procesno dejanje (iz opravičljivih razlogov na njeni strani) zamudila, pride v poštev predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Če vročitev ni bila opravljena pravilno, gre za napako sodišča, ki jo je mogoče uveljavljati kot pritožbeni razlog.
Razlog sodišča, da iz paraf na vročilnici izvedenec ne more podati zanesljive ocene, kdo jo je podpisal, presega strokovno znanje sodišča.
Tudi če samostojni podjetnik ni opravil del v okviru registrirane dejavnosti, ni mogoče izključiti njegove pravice, da iztoži terjatve, ki jo je pridobil kot fizična oseba do dolžnika, če je to terjatev kot del osebnega premoženja prenesel v podjetje.
ZNP člen 4, 29. ZIKS člen 145. ZLNP člen 3. ZLPP člen 11.
vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi ZIKS - vrnitev nepremičnin v naravi - vrnitev nepremičnin v obliki odškodnine - zavezanec
ZIKS-G je pogoje vračanja odvzetega premoženja na podlagi ZIKS in na podlagi Zakona o denacionalizaciji - ZDEN v veliki meri izenačil.
Zahteva pritožnice za vrnitev spornih dveh parcel v naravi od druge nasprotne udeleženke kot zemljiškoknjižne lastnice teh parcel bi bila upravičena le v primeru, če bi šlo za vračanje premoženja, ki ni bilo predmet lastninskega preoblikovanja oziroma, ki še ni bilo privatizirano. Po presoji pritožbenega sodišča pa takšnega statusa sporni nepremičnini nimata in zato ni mogoče njuno vračanje v naravi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0059711
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3.
vožnja pod vplivom alkohola – izguba zavarovalnih pravic – domneva alkoholiziranosti – dokazno breme – zamudne obresti
Ob izpodbojni domnevi o tem, kdaj se šteje, da je voznik vozilo upravljal pod vplivom alkohola, je bila tožeča stranka dolžna trditi, da obstajajo okoliščine, ki takšno domnevo alkoholiziranosti vzpostavljajo in takšne okoliščine tudi dokazati, tožena stranka pa je imela možnost takšno zakonsko domnevo nato izpodbiti oziroma zatrjevati in dokazovati, da alkoholiziranost ni v vzročni zvezi z nastankom škode.
ZFPPIPP člen 299, 299/5. 342, 342/5, 342/5-4. SPZ člen 37, 37/1, 39. ZGD-1 člen 517.
prodaja umetniških slik v stečaju – lastninska pravica – izločitvena pravica – zastavni upnik – pravni interes – povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki
Odločitev o lastninski pravici tožene stranke na spornih slikah ni več pomembna, ker jih po podatkih iz stečajnega spisa, v času odločanja o pritožbi tožena stranka nima več niti v lasti niti v posesti ter jih zato zastavni upnici ne more več izročiti v posest zaradi poplačila njene ugotovljene denarne terjatve. Zaradi določb ZFPPIPP o varstvu kupca v stečaju kupljenih stvari pa tožeča stranka tudi nima več nobenega zahtevka, katerega uveljavitev bi posegla v pravice, ki jih je pridobil kupec s sklenitvijo in izpolnitvijo prodajne pogodbe. Tožeča stranka tako nima več pravnega interesa, da se v stečaju prodane umetniške slike izročijo njej.
Če se v ponovljenem postopku izkaže, da umetniške slike, ki so bile prodane v stečajnem postopku, niso bile last stečajnega dolžnika pač pa zastaviteljice, bo moralo sodišče prve stopnje še ugotoviti, ali jih je imela tožeča stranka pravico zaradi pridobitve posesti na njih izločati iz stečajne mase ter v primeru pozitivnega odgovora na to vprašanje še odločiti, koliko je dolžna tožena stranka iz prejete kupnine, po odbitju stroškov v zvezi s prodajo, plačati tožeči stranki.
S tem, ko je tožena stranka opozorila na pomanjkljivosti v trditveni in dokazni podlagi tožbe, je tožeča stranka dobila možnost, da spozna, katera od dejstev bo tudi sodišče štelo za pravno odločilna.
obnova postopka – nov dokaz – nacionalizacija nepremičnin v coni B STO
Predlagani dokaz ni nov dokaz, zaradi katerega bi se moral prejšnji pravnomočno končan postopek, obnoviti. Novi dokazi morajo biti takšni, da bi lahko na njihovi podlagi bila izdana za predlagatelja obnove ugodnejša sodna odločba.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - upokojitev - javni zavod na področju kulture - odločba ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je z odločbo opr. št. U-I-210/10-10 odločilo, da je peti odstavek 55. člena ZUJIK v neskladju z URS, ker zaposlene v javnih zavodih na področju kulture, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, glede pravice do odpravnine, če jim je redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v primerjavi z zaposlenimi, za katere velja ZDR oziroma ZJU, obravnava neenako oziroma arbitrarno, ne da bi za takšno razlikovanje obstajal razumen razlog, ki bi izhajal iz narave stvari. Glede na takšno stališče za odločitev o vtoževani odpravnini ni bistveno, ali je tožnica izpolnila pogoje za upokojitev ob prenehanju delovnega razmerja zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj ji pravica do odpravnine po 109. členu ZDR pripada ne glede na izpolnjevanje pogojev za upokojitev.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0064149
ZASP člen 170, 170/2, 170/2-2, 170/2-3.
kršitev avtorske pravice – fotografija kot avtorsko delo – uporaba fotografij na spletu - začasna odredba – težko nadomestljiva škoda - nenadomestljiva škoda
Pri izdaji začasne odredbe po ZASP standarda težko nadomestljive ali nenadomestljive škode ni mogoče presojati zgolj s pomočjo smiselne uporabe splošnih pravil obligacijskega prava.
dokazi in izvajanje dokazov – priznanje dejstev – izvedenec – nepotrebnost dokazovanja z izvedencem
Očitek kršitve določb postopka, ki naj bi bila zagrešena zaradi zavrnitve dokaza z izvedencem, ni utemeljen. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ravnalo in tudi pravilno pojasnilo, da je dejstvo, ki naj bi ga izvedenec ugotavljal (ali so podpisi na dvižnih listkih toženkini), ugotovilo že z zaslišanjem pritožnice, ki je vse relevantne podpise izrecno priznala kot svoje. Dokaz je bil zato popolnoma nepotreben.
škoda, povzročena s tiskom – popravek – opravičilo – odmera višine odškodnine – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Sodišče prve stopnje je pri odmeri višine odškodnine pravilno upoštevalo, da je toženka že takoj v naslednji številki časopisa (naslednji dan po objavi spornega članka) objavila popravek in se tožniku za napako tudi javno opravičila, kar je potrebno upoštevati kot delno zadoščenje za tožniku povzročene duševne bolečine v zvezi s spornim člankom.
URS člen 155. ZZK-1 člen 243. ZZK člen 102, 102/2.
sprememba predpisa – ustavna prepoved restriktivne veljave zakona – neprava retroaktivnost – izbrisna tožba – rok za vložitev po ZZK-1 – vknjižba lastninske pravice
Dejansko stanje, na katerega je tožnica oprla izbrisno tožbo, do uveljavitve ZZK-1 še ni začelo učinkovati, saj izbris določene materialnopravno neveljavne vknjižbe učinkuje šele z izdajo sodbe, pri čemer pritožbeno sodišče poudarja, da rok za vložitev izbrisne tožbe po ZZK do uveljavitve ZZK-1 sploh še ni v celoti potekel. Ne gre torej za primer, ko bi ZZK-1 spreminjajoče posegel v dejansko stanje, ki bi v celoti pripadalo preteklosti, kar bi posledično pomenilo tudi, da je posegel v že pridobljene pravice tožnice.
ZPP člen 139, 139/3, 318, 318/1. ZDR člen 42, 112, 126, 131, 134.
zamudna sodba - vročanje - osebna vročitev - vročanje pravni osebi - plača - regres za letni dopust - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Sodišče prve stopnje je tožbo vročalo, tako da jo je poslalo na naslov, ki je naveden v sodnem registru. Ker ta naslov ne sodi pod poštno številko, ki je navedena v sodnem registru, temveč pod drugo poštno številko, je pošta ravnala pravilno, ko je prečrtala označbo poštne številke na pisanju in namesto nje napisala pravilno poštno številko. Tožba je bila nato puščena v hišnem predalčniku na naslovu, navedenem na pisanju, ki je nedvomno naslov sedeža tožene stranke, s tem je bila vročitev tožbe pravilno opravljena.
Pogodbeno sicer ni izrecno določeno, da v primeru neplačila upravnik sam zalaga lastna sredstva, toda nobenega dvoma ni, da dobavitelji, s katerimi le tožeča stranka vstopa v pogodbeno razmerje, svoje terjatve lahko uveljavijo neposredno do tožeče stranke (upravnika) in ne glede na to, ali so obveznosti solastnikov po izstavljenih računih upravniku poravnane ali ne. Če je mandatno razmerje vzpostavljeno zato, da mandatar izterja obveznosti, terjatev ostane v pravni sferi mandanta in jo mandatar vselej izterjuje za mandantov račun. Opravlja torej tuj posel, vendar ga je upravičen opravljati v svojem imenu (indirektno zastopanje).
Tožena stranka je dolžna prejete račune preveriti, in lahko v ta namen od upravnika zahteva tudi vsa potrebna pojasnila. Tožena stranka ni zahtevala nobenih pojasnil in postavkam v izračunih izvedenca tudi ni argumentirano ugovarjala, zato je bil zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu, napačen.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - subjektivna odgovornost - rok za izdajo začasne odredbe - instrukcijski rok
Sklep o začasni odredbi ne bi bil nezakonit, četudi bi ga sodišče prve stopnje izdalo po poteku roka 3 dni, ki je določen za odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe, zaradi oprave določenih poizvedb (oziroma pridobitve eventuelnih dokazov), ki so lahko odločilnega pomena za ugotovitev utemeljenosti predlagane začasne odredbe.
odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - stari ZDR - prevzem delavcev
Dejanski prevzem delavcev k drugemu delodajalcu se šteje kot podlaga za priznanje enakih pravic (upoštevanje delovne dobe pri obeh delodajalcih za izračun odpravnine), kot če delavec ne bi spremenil zaposlitve.
javni uslužbenec - plača - prevedba plače - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Četrti odstavek 3. a člena ZSPJS določa zgolj procesno predpostavko za vložitev tožbe, to je pisno zahtevo javnega uslužbenca, da delodajalec ugotovi nezakonitost pri določitvi in izplačilu plače in da ravna v skladu z ZSPJS, ne določa pa roka, v katerem mora javni uslužbenec vložiti tožbo.