dopuščena revizija - član nadzornega sveta - prepoved opravljanja funkcije
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali se prepoved opravljanja funkcije člana nadzornega sveta banke lahko izreče zgolj na podlagi okoliščine, da se član nadzornega sveta ni izločil in zapustil prostora pri glasovanju o sklepu, s katerim je nadzorni svet potrdil, da se je seznanil z dejstvi, ki izvirajo tudi iz sfere tega člana nadzornega sveta?
ZUS-1 člen 32, 32/3. ZVO-1 člen 46, 46/5. ZPNačrt člen 3, 3/1,38, 39, 40, 52, 52/1, 95, 95/4, 96, 96/3, 96/5.
ureditvena začasna odredba - začasna ureditev stanja - neizkazanost nastanka težko popravljive škode - vsebinska odločitev - vplivi na okolje - občinski prostorski načrt (OPN) - enovitost akta
Začasna odredba ni namenjena preprečevanju posledic morebitnega slabega delovanja državne uprave, niti splošnemu spreminjanju sistemskih učinkov tožbe v upravnem sporu, ki jih določa ZUS-1 v prvem odstavku 32. člena (da tožba ne zadrži izvršitve upravnega akta, če zakon ne določa drugače), temveč posegu v izvrševanje izpodbijanega akta ob presoji konkretnih značilnosti posameznega primera.
Začasna odredba ne sme onemogočiti doseganja učinkov, ki bi jih utemeljevala morebitna zavrnilna sodba in s tem povezana pravnomočna odločitev upravnega organa. Tega pogoja predlagana začasna odredba v delu, ki se nanaša na dopustitev sprejetja OPN, ne izpolnjuje, saj bi bila z njo vzpostavljena podlaga za končanje postopka sprejemanja predpisa, ne glede na to, da pred odločitvijo o tožbi ni jasno, ali za to sploh obstojijo pogoji.
Ker je OPN enovit akt, ki ga občina sprejme za svoje celotno teritorialno območje, predlagana ureditev stanja (sprejem delnega OPN) tudi iz tega razloga ni mogoča.
Trditve o domnevno nezakonitem ravnanju policistov, ki merijo na nedovoljenost dokazov, pridobljenih s takšnim ravnanjem, je možno ob presoji zakonitosti odreditve pripora upoštevati samo, če gre za dokaz, ki je že na prvi pogled nedovoljen.
predlog za dopustitev revizije - prenehanje vznemirjanja lastnika nepremičnine - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobrovernost - priposestvovalna doba - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
ZPP člen 213, 287, 287/2, 339, 339/2-8. ZDR člen 182. URS člen 22.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost - povzročitev škode iz hude malomarnosti - poklicni voznik - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - dopolnjevanje razlogov za zavrnitev dokaznega predloga v odločbi sodišča druge stopnje - pravica do kontradiktornosti - pravica do enakega varstva pravic - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da pritožbeno sodišče ne sme samo nadomestiti manjkajočih razlogov za neizvedbo dokaza. Vprašanje dovolitve ali zavrnitve določenega dokaznega predloga je namreč (tudi) stvar dokazne presoje sodišča in sodi v sfero dejanskega stanja. Nepopolna, površna ali pavšalna obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga zato ogroža tudi pravico do pritožbe. Pravica stranke, da se v postopku izjavi (ki ji odgovarja obveznost sodišča, da vse navedbe in predloge strank vzame na znanje, da pretehta njihovo relevantnost ter da se do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli), mora biti spoštovana v vseh fazah postopka. Procesnih napak, ki so bile storjene pred sodiščem prve stopnje, zato ni mogoče odpraviti v postopku pred pritožbenim sodiščem.
Pritožbeno sodišče je zato ravnalo napačno, ko je pomanjkljivost sodišča prve stopnje skušalo odpraviti tako, da je samo obrazložilo zavrnitev dokaznega predloga. Takšno ravnanje sodišč predstavlja v obravnavanem primeru bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženec je bil prizadet v procesni pravici do obravnavanja pred sodiščem (pravica kontradiktornosti), kar je obenem tudi kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic po 22. členu URS.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje stvarnopravna razmerja med pravdnimi strankami glede spornih nepremičnin presojali materialnopravno pravilno.
prepoved reformatio in peius - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - vštevanje odvzema prostosti v kazen - ukrep prepovedi približevanja - sprememba sodbe
V skladu z določbo 385. člena ZKP se sodbe ne sme spremeniti v obdolženčevo škodo, glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije, če je podana pritožba samo v obdolženčevo korist. Gre za inštitut prepovedi reformatio in peius (spremembe na slabše), ki je izrazito v korist obdolženca. Namen te prepovedi je, da obdolženec ne sme priti v slabši položaj samo zato, ker je uporabil pravico do pritožbe zoper sodbo, oziroma ker je bila pritožba vložena samo v njegovo korist. Pri presoji, ali je sprememba kazenske sankcije v škodo obdolženca, torej ali je spremenjena kazenska sankcija strožja, ni mogoče izhajati iz v naprej postavljenih splošnih meril, temveč je treba v vsakem konkretnem primeru obe sankciji, izrečeno in spremenjeno, primerjati z vidika konkretnega storilca.
ZKP člen 39, 39/1-6, 40, 40/1, 41, 41/1, 371, 371/2.. URS člen 23, 23/1.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika višjega sodišča - rok za zahtevo za izločitev sodnika - odklonilni razlog - subjektivna nepristranskost sodnika - videz nepristranskosti sodišča
Sodnica poročevalka, ki je bila v srednji šoli oškodovančeva sošolka, se je udeležila njegovega pogreba, ki je bil posledica smrti, ki naj bi jo s svojim malomarnim ravnanjem v cestnem prometu zakrivil ravno obsojenec. V tem postopku je bila obsojencu kazenska sankcija iz sankcije opominjevalne narave spremenjena v zaporno kazen. Vrhovno sodišče poudarja, da pri konkretni presoji ne gre za vprašanje morebitne subjektivne nepristranskosti sodnice poročevalke, ki je odločala na višjem sodišču, temveč za ohranjanje videza nepristranskosti sodišča zaradi utrjevanja zaupanja obsojenca in javnosti v nepristranskost sojenja v posamezni zadevi.
Kljub temu, da so v obravnavanem primeru bile podane okoliščine, ki bi pri povprečno razumnem človeku lahko vzbudile dvom o videzu nepristranskosti odločanja sodnice poročevalke na pritožbenem sodišču, ta svoje izločitve predsedniku sodišča ni predlagala. Vrhovno sodišče je zato zaradi okrnjenega videza nepristranskosti sojenja ter posledično kršitve prvega odstavka 23. člena Ustave in prvega odstavka 6. člena EKČP, v zvezi z določbo prvega odstavka 40. člena in 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP, zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano sodbo Višjega sodišča v Ljubljani razveljavilo ter zadevo vrnilo pritožbenemu sodišču v novo odločanje (prvi odstavek 426. člena ZKP).
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - zakoniti zastopnik otroka - dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Če predlogu za dopustitev revizije ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sodišče vlogo zavrže (367č. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS00011356
ZNP člen 2, 6, 21. ZDZdr člen 39, 70, 71, 80. URS člen 19, 22, 23.
podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - predlog za zdravljenje pod nadzorovano obravnavo v domačem okolju - zavrnitev predloga - nepravdni postopek - vezanost sodišča na predlog - nadzorna vloga sodišča - kršitev osebnostnih pravic - omejitev osebne svobode - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju - dopuščena revizija
Sodišče ima (samo) nadzorno vlogo, kar pomeni, da nastopa v vlogi varuha pacientove osebne svobode ter da zato preizkuša le, ali je predlagan ukrep v skladu s pogoji iz 39. in 80. člena ZDZdr in ali je odvzem osebne svobode sorazmeren z ustavno vrednoto, ki se na ta način varuje, v obravnavanem primeru z zdravjem in življenjem samoogrožajoče pridržane osebe.
Ustavnoskladna razlaga je lahko le taka, da je sodišče vezano na predlagani ukrep zdravljenja v nadzorovani obravnavi, kar pomeni, da zoper pridržano osebo ne sme odrediti težjega in v njegove človekove pravice bolj posegajočega ukrepa od predlaganega.
dopuščena revizija - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - nadzorovana obravnava - zavrnitev predloga - podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - kršitev osebnostnih pravic - pravica do osebne svobode - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju
ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15. ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 59, 59/1, 59/2.
delitev skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev - obstoj izvenzakonske skupnosti - prenehanje izvenzakonske skupnosti - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - izdaja zemljiškoknjižne listine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - obrazloženost odločbe sodišča druge stopnje - dokazni predlog - prekluzija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Presoja obstoja zunajzakonske skupnosti med pravdnima strankama in ugotovitev obsega skupnega premoženja ter deležev pravdnih strank na tem premoženju.
Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilen zaključek nižjih sodišč, da sta bila tožnica in toženec v zunajzakonski skupnosti od leta 1998 (ko sta bila oba tudi formalno razvezana in sta se odločila za skupno vlaganje v gradnjo hiše, v katero sta se kasneje skupaj vselila, v letu 2002 pa sta se tudi poročila) do leta 2004, ko se je toženec zaradi dlje časa trajajočih nesoglasij odselil iz hiše.
Vrhovno sodišče se tudi strinja z zaključkom nižjih sodišč, da je toženec sporni nepremičnini, ki sta predstavljali njegovo posebno premoženje (saj jih je kupil sam že pred nastankom zunajzakonske skupnosti) v celoti vložil v skupno premoženje, saj sta ugotovili, da sta pravdni stranki v času trajanja zunajzakonske skupnosti s skupnim delom na tem zemljišču (ki pa sta ga sicer izbrali skupaj) zgradili in opremili stanovanjsko hišo, v katero sta se v letu 1999 nato tudi preselili in sta zato toženec in tožnica lastnika hiše in zemljišča v sestavi gradbene parcele ter premičnin, ki predstavljajo opremo stanovanjske hiše. Čeprav stoji stanovanjska hiša le na eni od spornih nepremičnin, gre za skupno urejeno zemljišče okoli stanovanjske hiše. Tožničin delež sta pravilno ocenili v obsegu 30/100 celote, toženčev delež pa v obsegu 70/100 celote, saj sta pri njunem izračunu pravilno upoštevali, da je bila skupna hiša zgrajena na zemljišču, ki izvira iz toženčevega posebnega premoženja (in je zato toženčev prispevek višji za vrednost gradbene parcele), prav tako pa sta upoštevali tudi toženčev prispevek v višini kupnine od njegovega prodanega stanovanja in tožničin prispevek v višini polovice kupnine od njenega prodanega stanovanja in finančna sredstva od dediščine po pokojni materi ter finančna sredstva obeh pravdnih strank (tožničino redno plačo in toženčeve dohodke iz odvetništva, ki so bili bistveno višji od tožničine plače). Ob tem sta upoštevali tudi tožničino skrb in vzgojo za skupnega otroka ter za družinske in gospodinjske zadeve (kuhanje, čiščenje, pranje, likanje, urejanje okolice in skrb za ohranitev premoženja) ter toženčev angažma v obliki fizične pomoči in denarnih prispevkov pri domačih hišnih opravilih, nadziranju gradnje hiše, in upravi v zvezi z vzdrževanjem hiše.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - odločanje po uradni dolžnosti - prorogacija pristojnosti
Sodišče se lahko po uradni dolžnosti ob predhodnem preizkusu tožbe izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (drugi odstavek 22. člena ZPP).
ZKP člen 16, 16/3, 148, 148/4, 371, 371/1-8, 371/2.. URS člen 29, 29-4.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga - nepotreben dokaz z izvedencem - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - osredotočeno policijsko preiskovanje - neformalni pogovor - privilegij zoper samoobtožbo
Obramba, ki zahteva izvedbo razbremenilnega dokaza, nosi breme, da z zadostno stopnjo verjetnosti poleg njegovega obstoja izkaže tudi njegov uspeh za obdolženca. Sodišče, ki ga zavezuje načelo učinkovitosti in ekonomičnosti postopka (15. člen ZKP), sme zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano ali je brez pomena za zadevo ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo.
Okoliščin, v katerih je potekal neformalni pogovor obsojenca s policijskimi sodelavci o policijski opremi, ni mogoče šteti kot okoliščine, zaradi katerih bi moral biti obsojenec poučen o privilegiju zoper samoobtožbo. Policisti so obsojenca namreč spraševali o policijski opremi na splošno in ne zaradi raziskovanja in zbiranja obvestil o morebitnem kaznivem dejanju.
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 360. SPZ člen 23. OZ člen 243.
odgovornost odvetnika - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - strokovna napaka - sodna poravnava - izpolnitev obveznosti iz sodne poravnave - zamuda z izpolnitvijo - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - ničnost zemljiškoknjižnega dovolila - pogojno zemljiškoknjižno dovolilo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje
Iz sodbe pritožbenega sodišča mora biti vselej razvidno, katera stališča je pritožnik izpodbijal in s katerimi stališči se pritožbeno sodišče strinja. Šele iz tega se namreč vidi, ali je pritožbeno sodišče pritožbo obravnavalo, ali je argumente pritožbe primerjalo z argumenti sodišča in ali jih ni enostavno prezrlo. Zato ima revizija prav, ko pritožbenemu sodišču očita, da se ni opredelilo do vseh njenih pritožbenih očitkov, ki so dovolj argumentirani, ki niso očitno neutemeljeni in o katerih se sodišče prve stopnje tudi ni jasno, nedvoumno ter argumentirano izreklo.
izvršba na podlagi verodostojne listine - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi zaradi ugovora - sprememba tožbe - prekluzija - poroštvo - menica - sodba presenečenja - pravica do izjave v postopku
Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da v postopku, ki se nadaljuje po dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, tožbo tvori predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine skupaj s prvo tožnikovo pripravljalno vlogo, v kateri ta navede dejansko podlago toženčeve obveznosti.
Pravnorelevantni dejanski substrat zadeve je bil tako zaobsežen že v vlogah, ki po ustaljeni sodni praksi tvorita tožbo.
Ker so tožniki za obravnavani nedenarni zahtevek navedli vrednost spornega predmeta, ki presega presega prag iz drugega odstavka 367. člena ZPP, je revizija dovoljena po zakonu.
Poleg tega so tožniki navedli le eno vrednost spornega predmeta, zato se v skladu z ustaljeno sodno prakso šteje, da je navedena vrednost spora zgolj za primarni zahtevek, za podredni pa ne.
predlog za dopustitev revizije - preživljanje mladoletnega otroka - preživnina - zaposlitev v slovenski vojski - dodatno delo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče tožnikov predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VS00010131
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve - kmetijsko ali stavbno zemljišče - dejanska namembnost zemljišča - dejanska raba zemljišč - postopek razlastitve nepremičnin - odgovornost države - višina odškodnine
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali nepremičnina, ki po občinskem prostorskem načrtu sodi v območje kmetijskih zemljišč, dejansko pa je na njej zgrajen objekt gospodarske javne infrastrukture, predstavlja stavbno zemljišče?
2. Ali je v postopku za določitev odškodnine za razlaščene nepremičnine pri ugotavljanju vrednosti v skladu z določbami 105. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) potrebno poleg namembnosti razlaščenih nepremičnin, formalno določene z občinskim prostorskim načrtom v času pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razlastitev, upoštevati tudi:
- dejansko namembnost v času pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razveljavitev, če se razlikuje od formalno določene,
- dejansko rabo pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev in
- dejansko stanje razlaščenih nepremičnin na dan uvedbe razlastitvenega postopka?
3. Ali je v nepravdnem postopku določitve odškodnine za razlaščene nepremičnine mogoče ugotavljati tudi višino odškodnine zaradi nemožnosti uporabe odvzetega zemljišča zaradi ravnanj države, ki ni izvedla zakonitega razlastitvenega postopka, v času od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka, in sicer:
- kot pravice do povračila škode zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka (ob pravici do odškodnine v višini vrednosti odvzete nepremičnine ob odvzemu posesti) oziroma
- kot pravice do povrnitve koristi, ki jo je imel dejanski razlastitveni upravičenec od uporabe nepremičnine v obdobju od dejanskega odvzema iz posesti do izvedbe razlastitvenega postopka (ob pravici do odškodnine v višini vrednosti nepremičnine ob dejanskem odvzemu) oziroma
- kot pravice do odškodnine v višini valorizirane tržne vrednosti zemljišča v času, ko je zavezanec mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, z obrestmi od tega dne do dneva plačila odškodnine?
denacionalizacija - predlagalni postopek - določenost zahtevka - pravočasnost zahtevka
Z zahtevkom razpolaga stranka, od nje je odvisno, ali bo materialno pravico, ki ji jo zakon daje, tudi uveljavljala. Stranka mora torej v zahtevi jasno in natančno navesti obseg premoženja, glede katerega uveljavlja denacionalizacijo. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da mora zahteva za denacionalizacijo vsebovati konkretne podatke o premoženju, katerega vrnitev se zahteva.
Ni sporno, da A. A., ki je vložil zahtevo za denacionalizacijo v roku, določenem v zakonu, delnic in avta ni zahteval, zelo natančno pa je navedel vse ostalo nepremično in premično premoženje, ki mu je bilo podržavljeno. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča navedbe, da zahteva "vrnitev celotnega podržavljenega premoženja" ni mogoče šteti, da vsebujejo tudi zahtevo za vrnitev avta in delnic.