davek od dohodka iz premoženja - dohodek iz oddajanja premoženja v najem - odmera davka
Po presoji sodišča je davčni organ v zvezi z opredelitvijo tožnice kot zavezanke za dohodnino od dohodka iz oddajanja premoženja v najem pravilno oprl na določbo drugega odstavka 12. člena ZDavP-2, ki opredeljuje, da se kot zavezanec za davek šteje tudi skrbnik premoženja davčnega zavezanca oziroma plačnika davka. Po presoji sodišča je napačno tožničino stališče, da v konkretnem primeru ni zavezanka za davek.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog
Revščina oz. težak ekonomski položaj (slabo plačano delo, nestalnost dela in posledično nezmožnost plačevanja preživnine za otroka) niso razlog, ki bi narekoval ugoditev prošnji za katerokoli status mednarodne zaščite.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - nedržavni subjekt preganjanja - subjekti zaščite - informacije o izvorni državi - prosilec iz Maroka - varna izvorna država
Pri tožnikovem zatrjevanem preganjanju gre za zasebno družinsko zadevo in kvečjemu za položaj, ko naj bi mu grozilo preganjanje nedržavnih subjektov. Iz s tem povezanih razlogov tožene stranke za zavrnitev tožnikove prošnje je tako razvidno, da tožnik nasilja stricev ni prijavil policiji in da zato ni dokazano, da mu izvorna država ne bi pomagala, če bi se vrnil v Maroko. Dolžnost prijave ravnanj pri pristojnih organih v izvorni državi ne pomeni nerazumne zahteve, ki bi jo moral izpolniti prosilec, preden zaprosi za priznanje mednarodne zaščite v drugi državi. Iz stališč Vrhovnega sodišča je razvidno, da v primeru nepodaje prijave tovrstnih ravnanj tožnik nosi težje dokazno breme, da dokaže, da se ni obrnil na državne subjekte, ker mu ti niso pripravljeni ali zmožni nuditi zaščite, česar tožnik v obravnavani zadevi niti ne zatrjuje.
Vloga pristojnega organa pri podajanju prošnje in pri osebnem razgovoru je v tem, da prosilcu omogoči predstavitev vsebine prošnje z elementi, ki jo utemeljujejo, in ne da išče morebitne razloge za mednarodno zaščito, pri čemer tudi ZMZ-1 v 89. členu jasno določa, da mora prosilec prepričljivo in verodostojno obrazložiti razloge, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo, še zlasti če ni drugih razpoložljivih dokazov. V obravnavani zadevi ni obstajala obveznost tožene stranke preverjanja informacij o izvorni državi glede razširjenosti drog v Maroku.
Tožnik niti v tožbi ne navaja vsebinskih argumentov, da je izkazal tehtne razloge, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da njegova izvorna država ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin v smislu izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito v skladu z ZMZ-1 zanj ni varna.
denacionalizacija - predlog za izdajo začasne odredbe - tožbena novota
Tožbene trditve, da so ugotovitve v izpodbijanem sklepu zmotne in da je bil vpis lastninske pravice za nepremičnino parc. št. 439 k. o. ... na kupca izvršen na podlagi listin in predpisov, ki so bili sprejeti oziroma sklenjeni po uveljavitvi ZDen, so tožbena novota, ki je prepovedana po 52. členu ZUS-1. Tožnik teh trditev namreč ni postavil v predlogu za izdajo začasne odredbe, v katerem je bil dolžan zatrjevati verjetnost vračila v naravi. Niti ni teh trditev postavil v pritožbi, ko je že bil seznanjen z dejanskimi ugotovitvami, na katere je svojo odločitev oprl prvostopenjski organ. Sodišče zato teh trditev ni vsebinsko presojalo.
Tožnica bi morala kot dokaz o izvedeni investiciji vlogi priložiti dokazilo, katerega je javni razpis določil kot ustreznega za vrsto investicije, torej ker gre za investicijo v aparat (in ne v gradnjo ali nakup nepremičnine ali vozila), fotografijo tega aparata kot dokaz, da je aparat dostavljen oziroma prejet. Tožnica se zato brez uspeha sklicuje na predloženi račun kot na dokaz o izvedeni investiciji, saj - kot je tožnici pojasnjeno že z drugostopenjsko odločbo - račun ni (primeren) dokaz o konkretno izvedeni investiciji tožnice.
V tem primeru je jasno, konkretno in nedvoumno določeno v razpisni dokumentaciji, katere dokaze je treba priložiti k vlogi za njeno uspešno uveljavljanje. Tožnica se zato posledično ne more sklicevati, da ni bila seznanjena, na kakšen način naj vlogo dopolni, še zlasti upoštevajoč način prijave na javni razpis (izpolnitev in oddaja vloge po spletni aplikaciji in nato še tiskanje, podpis in odposlanje vloge po pošti, kot to izhaja iz točke XIII. JR), kar je tožnica upoštevala, saj v nasprotnem primeru njena vloga sploh ne bi bila obravnavana.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - nova dejstva - akontacija dohodnine - drugi dohodek
Davčni organ ni opravil pravne kvalifikacije obravnavanih tožničinih dvigov gotovine iz bančnega računa babice A. A. ter ni izvedel presoje ali gre za prejemke, ki jih je tožnica dejansko dosegla s svojo aktivnostjo in je bila tožničina aktivnost opravljena z namenom povečanja tožničinega premoženja s pridobitvijo predmetnega prejemka. V konkretnem primeru davčni organ tudi ni ugotavljal, ali sporni prejemki ne sodijo v nobeno izmed zakonsko opredeljenih vrst dohodka, tj. da se ne šteje za dohodek iz zaposlitve, za dohodek iz dejavnosti, za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice ter ne za dohodek iz kapitala in ne za dohodek, ki se ne šteje za dohodek po ZDoh-2 oz., da ni dohodek, oproščen plačila dohodnine po ZDoh-2.
postopek osebnega stečaja - subsidiarni upravni spor - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - drugo sodno varstvo
To, da je v zadevi odločal sodnik, že samo po sebi pomeni, da je bilo stranki zagotovljeno sodno varstvo njenega pravnega položaja, zato dodatno (ponovno) sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 ni potrebno oziroma zahtevano.
izvršljivost odločbe - izvršba upravne odločbe - zastaranje izvršitve - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo
ZUP zastaranja izvršitve upravnih odločb (na splošno) ne ureja in ne določa zastaralnih rokov. GZ pa tudi ne določa, v katerih rokih oziroma da bi izvršitev odločbe o inšpekcijskem ukrepu v zvezi z nelegalnim objektom zastarala. Tožnik se tudi ne more z uspehom sklicevati na načelo varstva zaupanja v pravo (2. člen Ustave) v smislu, da je organ posegel v pričakovalno pravico tožnika; to načelo namreč v navedenem smislu varuje pred posegom države kot protiustavnim tistega, katerega pravni položaj je zakonit. Tožnikov pravni položaj pa je zaradi nelegalne gradnje in zaradi izrečenega inšpekcijskega ukrepa v zvezi s to gradnjo nezakonit.
brezplačna pravna pomoč - obrazložena vloga - obresti - nagrada odvetnika
Tožena stranka je prvič odločila z odločbo z dne 17. 3. 2021, ko je še veljala določba petega odstavka 17. člena ZOdv, po kateri so odvetniki za izvajanje brezplačne pravne pomoči bili upravičeni do izplačila polovičnega zneska odvetniških točk in znesek dne 22. 4. 2021 tudi izplačala, drugič pa je o zadevi odločila z izpodbijanim sklepom z dne 17. 7. 2023, ko ta odstavek več ni veljal. Vendar pa načeli zakonitosti in enakosti pred zakonom zahtevata, da se v ponovljenem ali obnovljenem postopku uporabi materialni predpis, ki je veljal v času prvega odločanja.4 Tako je po presoji sodišča tožena stranka pravilno odločila in uporabila peti odstavek 17. člena ZOdv, kot je veljal v času prvega odločanja o priglašenih stroških.
komasacija - komasacijski postopek - obrazloženost odločbe
Odsotnost konkretizirane obrazložitve za točno določen primer, zgolj z navedbo členov določil ZKZ in Pravilnika in odsotnostjo argumentiranega in konkretiziranega odgovora na navedbe strank, ne zadošča za ustrezno obrazloženo odločbo.
inšpekcijski nadzor - nelegalna gradnja - prodaja nepremičnine - rok za izvršbo - novi lastnik nepremičnine
Ne zahteva se, da bi morala toženka izdati novo odločbo, ki bi glasila na tožnika kot novega lastnika in novega inšpekcijskega zavezanca in ki bi vsebovala (dodaten) nov rok za izpolnitev obveznosti, saj tožnik kot novi lastnik nepremičnine predstavlja pravnega naslednika prejšnjega inšpekcijskega zavezanca z vsemi pravicami in obveznostmi.
pripojitev družbe - upravičenec - sprememba obveznosti - neobrazložena odločba
Tožnica je toženko le obvestila o statusnem preoblikovanju, saj je bila družba izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k tožnici. Izpodbijana odločitev pa temelji na stališču toženke, da je tožnica z obvestilom o pripojitvi družbe podala predlog za spremembo obveznosti, določenih v odločbi o pravici do sredstev iz naslova podukrepa Podpora za naložbe v predelavo, trženje oz. razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2016, kar v odločbi ni obrazloženo.
ZUOPP-1 člen 10, 10/3. Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami (2013) člen 9. URS člen 52.
otrok s posebnimi potrebami - spremljevalec - pravica otroka do brezplačnega prevoza - posebno ustavno varstvo otrokovih pravic
Dolžnost države vključuje tudi zagotavljanje ustreznih ukrepov in prilagoditev v času vožnje v vzgojno-izobraževalni zavod glede na posameznikove potrebe. Če je posameznemu invalidnemu otroku zagotovljena le gola pravica do (brezplačnega) prevoza od bivališča do zavoda in nazaj, ne da bi država zagotovila ustrezne podlage, da se pri prevozu otrok s posebnimi potrebami odpravljaljo ovire oziroma zagotavljajo prilagoditve, ki jih posameznik potrebuje glede na svojo invalidnost, lahko pravica do izobraževanja ostane izvotljena, navidezna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - umik tožbe - obrazložitev odločbe
Izpodbijana odločba ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti, pomanjkljiva obrazložitev pa omejuje učinkovito varstvo pravic strank v postopku. Tožena stranka namreč v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni zadostno pojasnila razlogov, zaradi katerih meni, da je tožnica tožbo v isti zadevi že umaknila.
ZTuj-2 člen 33, 33/3, 55, 55/1, 55/1-6, 56, 56/1, 56/1-1. ZUP člen 7, 9, 138, 138/1, 139, 146.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - razveljavitev dovoljenja - pravica do izjave - kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Tožena stranka bi morala v skladu z 9. členom ZUP pred izdajo odločbe dati tožniku možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe. V skladu s prvim odstavkom 138. člena ZUP je namreč treba pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - odprava odločbe - zavrženje tožbe
S tem, ko je bila izpodbijana odločba s sodbo tega sodišča I U 598/2021-71 z dne 29. 2. 2024 v celoti odpravljena, je nastal položaj, kot da sploh (še) ne bi bila izdana, postopek pa se je vrnil v stanje pred njeno izdajo. Ker so bile z odpravo navedene odločbe odpravljene tudi vse pravne posledice, si tožnik s tožbo v tem upravnem sporu očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
imenovanje direktorja - javni zavod - subsidiarno sodno varstvo - redni upravni spor - drugo sodno varstvo
Domnevno nezakonitost razpisnih pogojev v postopku za zasedbo delovnega mesta direktorja javnega zavoda, ki naj bi pomenili kršitev ustavnih pravic, je mogoče uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper odločbo o izbiri kandidata.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni kriterij - dokaz z zaslišanjem prič - vnaprejšnja dokazna ocena
Tožena stranka je predlagano zaslišanje tožnice in njenega partnerja zavrnila kot nepotrebno, ker je menila, da bi izjavila to, kar je zanju ugodneje, za zasledovanje svoje koristi, čeprav to ne odraža dejanskega stanja. Takšna splošna vnaprejšnja dokazna ocena po mnenju sodišča nasprotuje načelu proste presoje dokazov in ni dopustni razlog za zavrnitev predlaganega dokaza (konkretno predlaganega zaslišanja tožnice in njenega partnerja) ter predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.
Toženkina argumentacija, da je bilo zavarovanje v delu, ki se nanaša na nepremičnine iz izpodbijanega sklepa, ustavljeno in je bilo zemljiškoknjižnemu sodišču naloženo, da izbriše hipoteko pri vseh nepremičninah, ostaja s strani tožnika neprerekana. Ta neprerekana dejstva pa tudi po presoji sodišča pomenijo, da tožnik na izkazuje pravnega interesa za vloženo tožbo, saj svojega pravnega položaja z njo ne bi mogel več izboljšati. Morebitna ugoditev tožbi ter odprava izpodbijanega sklepa in/ali vrnitev zadeve toženki v ponovni postopek, kot se predlagata s tožbo, namreč ne bi imeli nobenega učinka, saj je na nepremičninah zastavna pravica že bila izbrisana.