upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - izrek denarne kazni - ugovori v izvršilnem postopku
Tožnik neutemeljeno ugovarja, da rok ne bi smel biti določen kot naknadni, ker je bila izpolnitev odložena zaradi postopka za pridobitev vodnega soglasja ter spremembo namembnosti, vendar navedene okoliščine (odložitve tožnik tudi ni izkazal) niso relevantne v obravnavani zadevi. Iz odločb oziroma sklepov, ki so bili izdani v izvršilni zadevi tudi ne izhaja, da bi organ prekinil postopek do odločitve o vlogi za izdajo vodnega soglasja oziroma spremembe namembnosti. Organ zato okoliščin v zvezi z vodnim soglasjem in spremembo namembnosti, pri izdaji izpodbijanega sklepa in določitvi naknadnega roka ni bil dolžan upoštevati in se tožnik nanje neutemeljeno sklicuje v zvezi s primernostjo določenega roka.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - resna grožnja za javni red ali javno varnost - odvzem prostosti - začasna odredba - sorazmernost ukrepa
Sodišče se sicer strinja s tožbeno navedbo, da je pridržanje prosilca dopustno le takrat, ko je sorazmerno glede na legitimni cilj pridržanja, vendar so bile po mnenju sodišča v konkretnem primeru te okoliščine podane in so razvidne iz razlogov izpodbijanega sklepa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ocena verjetnosti izgleda za uspeh - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe niso razvidni razlogi, iz katerih bi izhajalo, da je izpolnjen vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP, zato preizkus njene materialne zakonitosti ni mogoč, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
mednarodna zaščita - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovila, da tožnikove navedbe, podane v zahtevku za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite, o kazenski obsodbi in izreku (nesorazmerne) kazni 2o let zapora, kot razlogu za odhod iz izvorne države, ne predstavljajo novih dejstev, ki bi nastala šele po izdaji predhodne odločitve, niti dejstev, ki so obstajala že v času prvega postopka, vendar jih oseba brez svoje krivde takrat ni mogla uveljavljati.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito - rok za prostovoljno zapustitev države - prihod iz izključno ekonomskih razlogov - prosilec iz Maroka - varna izvorna država
Tožnik je kot razloge za pridobitev ene od dveh oblik mednarodne zaščite navajal izključno ekonomske razloge, ki pa ne morejo biti obravnavani v okviru taksativno določenih podlag za priznanje mednarodne zaščite po zakonodaji, ki trenutno velja v Republiki Sloveniji.
varstvo potrošnikov - splošni pogoji - spor med operaterjem in končnim uporabnikom
Tožnik v tožbi priznava nepravočasno plačilo obveznosti operaterju, da je bil zaradi tega opominjan ter da je dolg poravnaval z delnimi plačili. Trdi pa, da bi zaradi neporavnanih obveznosti mogel biti s strani operaterja sankcioniran le z omejitvijo dostopa do interneta, saj tudi Splošni pogoji določajo kot sankcijo "omejitev uporabe storitev", kar pomeni, da bi mu operater mogel zgolj zmanjšati hitrost internetne povezave, ne pa odklopiti internetne povezave v celoti. Vendar se sodišče z njim ne strinja. Pritrjuje prepričljivi in logični razlagi A. v odgovoru na tožbo, da "omejitev uporabe storitev" pomeni (začasno) prenehanje zagotavljanja storitev, v konkretnem primeru (začasno) prenehanje zagotavljanje storitev interneta, kot posledico tožnikovega neizpolnjevanja pogodbene obveznosti. Pri tem je naročniško razmerje ostalo aktivno; odklop, kot ga očita tožnik, pa sledi odpovedi naročniškega razmerja
pogoji za pristop k strokovnemu izpitu - strokovni izpit - požarna varnost - ustrezna izobrazba - inženirske storitve - Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - zavrnitev tožbe
Pravilna in zakonita je izdana odločba toženke, ki je tožniku zavrnila možnost opravljanja izpita, saj je zaključila, da ta nima ustrezne izobrazbe za pristop k izpitu.
Ni sporno, da je tožnik pridobil strokovni naziv diplomirani gospodarski inženir (UN) po univerzitetnem študijskem programu prve stopnje bolonjskega študijskega programa. Tako je ugotoviti, da tožnik ob podaji vloge 6. 10. 2021 ni izpolnjeval pogoja glede izobrazbe pridobljene po študijskih programih ravni druge stopnje. Tožnik tudi ne izpolnjuje pogoja, da ima najmanj visoko strokovno izobrazbo po študijskih programih pred uveljavitvijo bolonjskega študija iz geodetske smeri ali s področja inženirskih znanosti, saj zatrjuje pridobitev izobrazbe po bolonjskem študijskem programu, natančno po univerzitetnem študijskem programu prve stopnje.
ZUP člen 146, 146/4, 214. ZOA člen 1, 2, 6, 20, 21, 35.
osebna asistenca - pravica do izjave - neobrazloženost
Sodišče po pregledu izpodbijane odločbe ugotavlja, da sta se prvostopenjski kot tudi drugostopenjski organ (zgolj) sklicevala na mnenje komisije, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za dodelitev pravice do osebne asistence. Iz odločb pa ne izhajajo konkretni razlogi, ki so organ vodili k zaključku in odločitvi o pravici tožnika, in sicer zakaj organ šteje, da tožnik nima pravice niti do 30 ur osebne asistence na teden.
ZUP člen 285, 285/1, 296. GZ člen 89, 89/1, 106, 106/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen - uporaba materialnega prava - načelo najmilejšega ukrepa
Pri inšpekcijskem postopku in postopku izvršbe gre za dva postopka, kar izhaja tudi iz sistematične razlage GZ. Organ je pravilno upošteval, da postopek izvršbe predstavlja od inšpekcijskega ločen postopek, tako pa je v tem postopku tudi pravilno uporabil materialne določbe GZ, ki so bile v veljavi ob začetku postopka izvršbe.
Prvi odstavek 285. člena ZUP nalaga organu tako izbiro načina načina in izvršilnega sredstva, ki je za zavezanca najmilejše, pa se z njima doseže namen izvršbe, vendar to ne pomeni, da mora organ vedno najprej določiti izvršbo po drugi osebi, kot to nakazuje tožnik, temveč lahko izreče tudi izvršbo s prisilitvijo.
ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1. ZUP člen 67, 67/1, 67/2, 78, 78/1.
delo na črno - inšpekcijski ukrep - prepoved opravljanja dela na črno - zaposlovanje na črno - prijava tujca v socialno zavarovanje - nepopolna vloga - pripombe na zapisnik
Ker tožnik v času nadzora in vse do izdaje izpodbijane odločbe delavca A. A. v sistem socialnega zavarovanja ni prijavil s popolno vlogo, s čimer bi izpolnil še drugi pogoj po 1. alineji prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1 (poleg sklenjene pogodbe o zaposlitvi), je prvostopenjski organ pravilno ugotovil obstoj dela na črno pri tem delavcu. Prijava v socialno zavarovanje je bila nato urejena 10. 9. 2020.
denacionalizacija - odškodnina - bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine po podržavljenju - rok za vložitev zahteve za plačilo odškodnine - materialni prekluzivni rok
Določba 26. člena ZDen-B z določitvijo roka za vložitev zahtevkov iz 25. in 26. člena ZDen se nanaša na vse upravičence do vrnitve, ki uveljavljajo zahtevke iz teh dveh podlag. Drugačne razlage določbe ne daje ne jezikovna, ne druga razlaga, niti to ne izhaja iz določbe 26. člena ZDen, prav tako pa tudi ne iz odločbe Ustavnega sodišča, I-U-326/98 z dne 14. 10. 1998, ali iz sodbe Vrhovnega sodišča, X Ips 266/2014 z dne 23. 3. 2016, na kateri se sklicuje tožnik. Za izpolnitev obveznosti poziva po 26. členu ZDen-B zadostuje javno naznanilo. Sodišče pritrjuje upravnemu organu, da bi tožnik lahko manjvrednost predmetne nepremičnine iz tega naslova uveljavljal do izteka prekluzivnega roka iz 26. člena ZDen-B, tj. pred 5. 1. 1999 - temelj škode, ki izvira iz spremembe katastrske kulture, je namreč nastal (najkasneje) v letu 1984 in tako pred potekom roka iz 26. člena ZDen-B, izhodišča za dopustnost uveljavljanja zahtevka tudi po poteku tega roka, kot jih je v svoji sodbi, X Ips 266/2014 z dne 23. 3. 2016, opredelilo Vrhovno sodišče, pa v konkretni zadevi niso podana.
Sklep o določitvi deležev odpadne embalaže izpolnjuje tako formalne kot materialne kriterije pojma upravnega akta iz 2. člena Zakona o upravnem sporu.
Tožena stranka je z navedenim sklepom odločila o pritožnikovi materialnopravno določeni obveznosti ter določila obseg/delež obveznosti, s čimer je posegla v njen pravni položaj in ga konkretno oblikovala.
Izpodbijani sklep je utemeljen na normi javnega prava, ki toženo stranko pooblašča za enostransko, oblastveno in posamično odločanje v javnem interesu.
odobritev specializacije - pogoji za odobritev - pridobljena stopnja javno veljavne izobrazbe
Za splošen akt za izvrševanje javnega pooblastila gre, če ta vsebuje abstraktne oz. splošne norme; če ureja vsebine, ki sodijo v okvir podeljenega javnega pooblastila; če je sprejet na zakonsko določen način ter objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Le takšen akt torej lahko navzven učinkuje kot predpis, ki ga nosilec javnega pooblastila uporablja kot zakonito pravno podlago pri izdaji posamičnih upravnih aktov, s katerimi v okviru podeljenega javnega pooblastila odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih pravnih oz. fizičnih oseb v konkretnih upravnih postopkih. Organ mora pri ponovnem odločanju o vlogi tožnice za odobritev specializacije iz medicinske biokemije kot materialnopravno podlago za presojo pogojev upoštevati le Pravilnik o specializaciji iz medicinske biokemije (kot edini veljavno sprejeti splošni akt za izvrševanje javnega pooblastila), pri čemer mora svojo odločitev na tej podlagi obrazložiti tako, da jo bo mogoče preizkusiti.
Sodišče ugotavlja, da je bila tožba vložena po poteku zakonskega 30-dnevnega roka, in torej prepozno. Sodišče je zato tožbo, na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavrglo.
inšpekcijski postopek - delo na črno - prepoved opravljanja dela - odprava odločbe
Upravna organa se v obrazložitvah upravnih odločb nista opredelila do tožničinih zatrjevanj, saj sta kot bistvene štela le podatke iz uradnih evidenc organa. Upravna organa nista izvedla nobenega od predlaganih dokazov, s katerimi je tožnica poskušala v upravnem postopku ovreči ugotovitve o pravno pomembnem dejstvu, za koga je oseba v spornih dneh opravljala delo oziroma kdo ji je tega dne dejansko omogočil delo.
Ker v upravnem postopku niso bila upoštevana pravila postopka, v posledici česar je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo organu na prvi stopnji v ponovni postopek.
ZVojI člen 51, 51/1. ZUP člen 14, 14/1, 214, 214/1.
vojni veteran - veteranski dodatek - pogoji za priznanje veteranskega dodatka - posebni ugotovitveni postopek - skrajšani postopek ali posebni ugotovitveni postopek - ustna obravnava - obrazloženost odločbe
V postopku odločanja o veteranskem dodatku je organ pridobil podatke iz uradnih evidenc, vendar se navedeni podatki niso skladali z navedbami stranke in tudi ne medsebojno glede na vse pridobljene listine, zaradi česar bi organ odločanja moral namesto skrajšanega ugotovitvenega postopka izpeljati posebni ugotovitveni postopek, v katerem bi razčistil sporna dejstva, posledično pa bi moral svoje ugotovitve in razloge odločitve obrazložiti v izpodbijani odločbi.
Tožena stranka je odločala v postopku javnega nadzora nad delom pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin in izrekla opomin kot ukrep nadzora. Postopek sodnega varstva je po ZRev-2 spor o zakonitosti odločbe tožene stranke, skladno s katerim sodišče preizkusi odločbo nadzornega organa v mejah tožbenega zahtevka in v mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb postopka iz zakona, ki ureja upravni spor.
GZ člen 43, 43/1, 43/1-6, 47, 47/1. ZUreP-3 člen 109, 109/11.
gradbeno dovoljenje - dokazilo o pravici graditi - okoljevarstveno soglasje - vplivi na okolje - presoja vplivov objekta na okolje - zavrnitev dokaznega predloga
V postopku gradbenega dovoljenja se pravilno niso presojali vplivi na okolje. Dejstvo izdanega Okoljevarstvenega soglasja pred vložitvijo zahteve investitorja za izdajo (sedaj izpodbijanega) gradbenega dovoljenja in vodenje postopka izdaje gradbenega dovoljenja po II. poglavju četrtega dela GZ ima za posledico, da sestavni del postopka izdaje gradbenega dovoljenja ni postopek presoje vplivov na okolje po predpisih, ki urejajo varstvo okolja. V tem se ta postopek razlikuje od integralnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja iz IV. poglavja četrtega dela GZ, v katerem se, ko gre za objekt z vplivi na okolje, postopek izdaje gradbenega dovoljenja in postopek presoje vplivov na okolje iz zakona, ki ureja varstvo okolja, združita.
Tožeča stranka v postopku izdaje obravnavanega gradbenega dovoljenja, za katerega je že predhodno izdano pravnomočno Okoljevarstveno soglasje, (za razliko od integralnega postopka) ne more več navajati ugovorov, ki se nanašajo na vplive načrtovanega posega med samo gradnjo in njenim obratovanjem nanjo in na njene nepremičnine.
Eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja je izkazana pravica graditi. Končan razlastitveni postopek ni zakonski pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, temveč zadostuje predložitev odločbe oziroma sklepa o uvedbi postopka o razlastitvi in ustrezen vpis v zemljiški knjigi.