dovoljenost tožbe v upravnem sporu - molk organa - tožba zaradi molka organa
Ker tožniki v konkretni zadevi o (ne)izplačilu predplačil ne morejo zahtevati izdaje upravnega akta v upravnem postopku, tudi ni podano samostojno sodno varstvo zaradi molka organa iz tretjega odstavka 5. člena ZUS-1. Tožbo zaradi molka organa je mogoče vložiti le v primeru strankine zahteve, o kateri mora organ odločiti z odločbo, kar v konkretnem primeru ne gre.
ZDoh-2 člen 48, 48/3, 48/3-2, 59, 59/1. ZSDP-1 člen 50, 50/7.
davek od dohodka iz dejavnosti - samostojni podjetnik - normirani odhodki - skrajšani delovni čas - starševski dopust - napačna uporaba materialnega prava - polni delovni čas
Glede na dejstvo, da ima tožnik v konkretnem primeru prispevke plačane za polno delovno obveznost, kar poudarja tudi tožnik, je s tem po presoji sodišča v obravnavanem primeru izpolnjen zakonski pogoj iz besedila 2. alineje tretjega odstavka 48. člena in prvega odstavka 59. člena ZDoh-2, da je bila pri tožniku v skladu z zakonom, ki ureja PIZ, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev.
Po presoji sodiša sta davčni organ in tožeka prezrla smisel koriščenja pravic iz naslova starševskega varstva, ki je v tem, da se takšno osebo glede pravic iz socialnega zavarovanja izenači s tistimi delavci, ki delajo polni delovni čas.
Iz namenske razlage upoštevnih zakonskih določb tako ne izhaja, da zakonskega pogoja, da je bila pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja PIZ, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev, ne izpolnjuje oseba, ki dela krajši delovni čas zaradi starševstva ali npr. zaradi porodniškega dopusta.
ZDoh-2 člen 98, 98/7, 98/7-1. ZDavP-2 člen 76, 76/3.
davek iz dobička od kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala v času odsvojitve - stroški investicij - dokazovanje - izvedba dokazov v davčnem postopku - dokazno pravilo - izjava stranke - vnaprejšnja dokazna ocena - enako varstvo pravic
Po presoji sodišča je treba pritrditi tožnici, da so bila z zavrnitvijo njenih dokaznih predlogov za zaslišanje omenjenih oseb kršena pravila postopka. Cit. 98. člen ZDoh-2 ne veleva, da bi bilo sporne stroške moč dokazovati le s kakšnimi predpisanimi dokazili. Ne vsebuje torej dokaznega pravila in ne omejuje možnosti dokazovanja. Vendar pa sta prvostopenjski in drugostopenjski davčni organ z apriorno zavrnitvijo dokaznih predlogov, ki jih je podala tožnica, po presoji sodišča omejila pravico tožnice do dokazovanja.
Sodišče pripominja tudi, da je morajo biti razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov, kolikor pridejo v poštev, jasni in določni, kar pomeni, da mora biti razviden nosilni razlog za zavrnitev dokaznega predloga. Zgoraj opisano kopičenje razlogov s strani toženke, pa je po presoji sodišča neustrezno, saj vnaša v toženkino odločitev nejasnost.
Iz četrtega odstavka 43. člena ZBPP izhaja, da lahko pristojni organ za brezplačno pravno pomoč in upravičenec na predlog upravičenca skleneta pisni dogovor o načinu vračila, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka upravičenca in njegov socialni položaj. Navedeno je organ pojasnil v obrazložitvi odločbe opr. št. Bpp 93/2018 z dne 19. 4. 2024, s katero je organ naložil vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči. Tožnik je bil z navedenim določilom s strani organa torej seznanjen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - postopek o prekršku - pravica do obrambe - osebne okoliščine prosilca
Pri odgovoru na vprašanje, kdaj brezplačno zastopanje po zagovorniku v prekrškovnem postopku zahtevajo interesi pravičnosti, da bo ustrezno varovana človekova pravica iz točke c) tretjega odstavka 6. člena EKČP, je treba poleg resnosti kršitev in teže zagrožene kazni upoštevati tudi kompleksnost obravnavane zadeve, v zvezi s tem pa je treba upoštevati tudi osebnostne lastnosti obdolženega (v obravnavanem primeru tožnice), ki imajo lahko vpliv na sposobnost posameznika, da sam v sodnem postopku (brez pomoči zagovornika oziroma ustrezno usposobljenega pravnega strokovnjaka) učinkovito varuje svoje pravice.
Osebne okoliščine na strani tožnice (to je njena zasvojenost ter psihomotorična upočasnjenost ter slaba artikuacija), ki lahko negativno vplivajo na njeno zmožnost, da v postopku o prekršku učinkovito varuje svoje pravice, pri odločanju o zaprošeni brezplačni pravni pomoči v nasprotju z prakso ESČP in nacionalno upravnosodno prakso niso bile upoštevane.
Pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči organ za BPP tudi ni upošteval dejstva, da grozi tožnici v postopku o prekršku globa v višini 500,00 EUR, kar lahko dodatno negativno vpliva na položaj tožnice, ki prejema nizke dohodke in se skupaj s sinom (ki ji je bil prav zaradi težav z zasvojenostjo s sklepom sodišča začasno odvzet) le stežka preživlja. Navedena okoliščina (težka finančna situacija, ki jo utegne izrek globe še dodatno poslabšati) na strani tožnice po presoji sodišča nedvomno vpliva na tožničin osebni in socialno-ekonomski položaj v smislu 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, ki bi ga moral organ pri odločanju o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči prav tako vzeti v ozir.
ukrep inšpektorja za okolje in prostor - ravnanje z odpadki - odpadna embalaža - določitev deležev
Sodišče se strinja s toženko, da je od uveljavitve ZVO-1J obveznost DROE, da ravnajo z odpadki iz izdelkov PRO in jih prevzemajo od izvajalcev javne službe, določena z zakonom, kasnejša sprememba OVD pa na obstoj te obveznosti po presoji sodišča nima vpliva.
Sodišče sodi, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so DROE po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog - opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje
Odsotnost tožnice, zaradi neodložljivih obveznosti v tujini, ni opravičljiv razlog. To namreč ni nepredvidljiv in neodvrnljiv dogodek, ampak stvar organiziranosti poslovanja tožnice, za kar sama nosi odgovornost. Prav tako na odločitev ne vplivajo navedbe tožnice o določilih ZUP v zvezi z vročanjem. Predmet te zadeve je predlog za vrnitev v prejšnje stanje, za odločitev o njem pa so relevantna določila od 103. do 108. člena ZUP.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - poseg v osebno svobodo - kršitev javnega reda in miru - nastanitev v centru za tujce - načelo sorazmernosti
Pri omejitvi gibanja gre za hud poseg v človekove osnovne pravice, ki mora temeljiti na taksativno izrecno določenih razlogih, pri čemer je ob izreku potrebno opraviti strogi test sorazmernosti posegov človekove pravice, ki ga toženka ni opravila, saj iz sklepa ni razviden. V skladu z drugim odstavkom 84. člena ZMZ-1 je mogoče omejitev gibanja na Center za tujce odrediti sicer le v primeru, če organ ugotovi, da v posameznem primeru ni mogoče izvesti ukrepa iz prvega odstavka 84. člena, torej obveznega zadrževanja na območju azilnega doma. Iz izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, da bi toženka ugotovila, da v tožnikovem primeru ni mogoče učinkovito izvesti tega ukrepa iz prejšnjega odstavka, da bi se lahko na podlagi drugega odstavka 84. člena ZMZ-1 tožniku odredil ukrep omejitve gibanja na Center za tujce (drugi odstavek 84. člena ZMZ-1). Toženkina ugotovitev, da z ukrepom nastanitve v ločeni sobi namen ukrepa ne bi bil dosežen, saj bi se tožnik vrnil v okolje, kjer bi se kršitve nadaljevale, ne zadošča in ne predstavlja presoje sorazmernosti, upoštevajoč, da gre za varstvo temeljne človekove pravice (osebne svobode). V izpodbijanem sklepu ni razlogov za ugotovitev toženke, da bi bil ukrep pridržanja na območje azilnega doma neučinkovit, zato ni mogoč preizkus zakonitosti izrečenega strožjega ukrepa, to je pridržanja na prostore Centra za tujce.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Ker tožnik sodne takse po plačilnem nalogu tega sodišča I U 1190/2020 z dne 28. 10. 2021 ni plačal, je FURS na predlog tega sodišča utemeljeno izdal sklep z dne 10. 8. 2022 in začel s postopkom davčne izvršbe, pri čemer je upošteval določbe 159. člena ZDavP-2, ki določa denarne prejemke, ki so izvzeti iz davčne izvršbe, ter določbe 160. člena ZDavP-2, ki določa omejitve pri davčni izvršbi (prim. drugi odstavek 2. točke izreka sklepa). V zvezi s tem je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da slabo finančno stanje ne predstavlja ovire za izdajo sklepa o davčni izvršbi, ampak v skladu z drugim odstavkom 166. člena ZDavP-2 le za njegovo izvršitev. Glede na navedeno je po presoji sodišča pravilen zaključek tožene stranke, da morebitna tožba tožnika v upravnem sporu zoper sklep FURS z dne 10. 8. 2022 nima verjetnega izgleda za uspeh in da je zato ni razumno vlagati (prvi odstavek 24. člena ZBPP).
ZUS-1 člen 32, 32/3. ZZVZZ člen 63, 63/2, 64, 65, 65/1. Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024 (2024) člen 98, 98-56, 103, 103/1.
začasna odredba - zdravstvo - upravni akt - težko popravljiva škoda - ureditvena začasna odredba - arbitraža
Delovanje arbitraže v primeru odločanja o zahtevi ponudnika, ki na javnem razpisu ni bil izbran, je predpisano v 103. členu Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024, vendar pa po oceni sodišča navedena ureditev ni zadosti določna, da bi zadostila ustavnim zahtevam po zagotovitvi učinkovitega pravnega sredstva v smislu 25. člena Ustave RS. Iz 103. člena Uredbe namreč ne izhaja niti opredelitev, kakšna je pravna narava in vsebina sporazuma oziroma odločitve, sprejete po izvedenem postopku arbitraže, zato po presoji sodišča ne gre za pravno sredstvo, ki bi bilo po učinkovitosti, pravnem varstvu ter njegovih učinkih primerljivo pritožbi.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Rok za tožbo je začel teči v sredo 31. 1. 2024 in se iztekel v četrtek 29. 2. 2024. Ker je bila tožba priporočeno po pošti oddana šele 1. 3. 2024, je bila vložena prepozno.
brezplačna pravna pomoč - očitno nerazumna zadeva - nedopustnost tožbe - sklep o nepristojnosti
Sodišče dodaja, da je enako stališče o nedopustnosti tožbe zoper sklep o nepristojnosti sprejelo tudi v zadevi III U 38/2022. Navedeno pomeni, da je o vprašanju, ki ga tožnica namerava izpodbijati s pritožbo, ustaljena sodna praksa. Sodišče se zato strinja z upravnim organom, da tožnica nima izgledov za uspeh s pritožbo.
ZBPP člen 34, 34/2. ZUP člen 67, 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - pravnomočna zavrnilna odločba - formalna pravnomočnost - nespremenjeno dejansko stanje in pravna podlaga - spremenjene okoliščine - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - poziv k dopolnitvi vloge - odprava izpodbijane odločbe - vrnitev v ponovni postopek
Toženka bi lahko tožnikovo prošnjo v predmetni zadevi zavrgla le, če bi ugotovila, da se tožnik sklicuje na enake okoliščine kot v prvi prošnji, ki jo je pravnomočno zavrnila; če pa bi ugotovila, da se sklicuje na drugačne okoliščine in prilaga dokaze, ki jih v prvem postopku ni predložil, bi morala o njegovi prošnji odločiti po vsebini, torej presoditi, ali izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP in nato njegovi vlogi ugoditi ali jo zavrniti.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za brezplačno pravno pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zahteva za varstvo zakonitosti
Zgolj dejstvo, da je tožnik pripravil osnutek zahteve za varstvo zakonitosti, še ne pomeni, da je s tem avtomatično upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči, pač pa bi bil do le-te upravičen, če bi bila njegova zahteva (prošnja) razumna.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - resna grožnja za javni red ali javno varnost - odvzem prostosti - začasna odredba - sorazmernost ukrepa
Sodišče se sicer strinja s tožbeno navedbo, da je pridržanje prosilca dopustno le takrat, ko je sorazmerno glede na legitimni cilj pridržanja, vendar so bile po mnenju sodišča v konkretnem primeru te okoliščine podane in so razvidne iz razlogov izpodbijanega sklepa.
upravna izvršba - odlog izvršbe - sorazmernost posega - pravica do spoštovanja doma
Tožnik je pred izvršbo izpodbijane inšpekcijske odločbe varovan z določbami 104. in 105. člena GZ-1, ki urejata odlog izvršbe zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom in sodno presojo nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom. Po ureditvi v 105. členu GZ-1 se v okviru sodne presoje nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom upošteva tudi, ali si je predlagatelj prizadeval pridobiti ustrezna dovoljenja za odpravo nelegalnosti objekta.
varstvo potrošnikov - splošni pogoji - spor med operaterjem in končnim uporabnikom
Tožnik v tožbi priznava nepravočasno plačilo obveznosti operaterju, da je bil zaradi tega opominjan ter da je dolg poravnaval z delnimi plačili. Trdi pa, da bi zaradi neporavnanih obveznosti mogel biti s strani operaterja sankcioniran le z omejitvijo dostopa do interneta, saj tudi Splošni pogoji določajo kot sankcijo "omejitev uporabe storitev", kar pomeni, da bi mu operater mogel zgolj zmanjšati hitrost internetne povezave, ne pa odklopiti internetne povezave v celoti. Vendar se sodišče z njim ne strinja. Pritrjuje prepričljivi in logični razlagi A. v odgovoru na tožbo, da "omejitev uporabe storitev" pomeni (začasno) prenehanje zagotavljanja storitev, v konkretnem primeru (začasno) prenehanje zagotavljanje storitev interneta, kot posledico tožnikovega neizpolnjevanja pogodbene obveznosti. Pri tem je naročniško razmerje ostalo aktivno; odklop, kot ga očita tožnik, pa sledi odpovedi naročniškega razmerja
mednarodna zaščita - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovila, da tožnikove navedbe, podane v zahtevku za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite, o kazenski obsodbi in izreku (nesorazmerne) kazni 2o let zapora, kot razlogu za odhod iz izvorne države, ne predstavljajo novih dejstev, ki bi nastala šele po izdaji predhodne odločitve, niti dejstev, ki so obstajala že v času prvega postopka, vendar jih oseba brez svoje krivde takrat ni mogla uveljavljati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ocena verjetnosti izgleda za uspeh - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe niso razvidni razlogi, iz katerih bi izhajalo, da je izpolnjen vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP, zato preizkus njene materialne zakonitosti ni mogoč, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
denacionalizacija - odškodnina - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - plačilo odškodnine - rok za vložitev zahteve za plačilo odškodnine
Določbi iz 24. in 26. člena novele ZDen o rokih za uveljavljanje odškodnine za zmanjšano vrednost v naravi vrnjene nepremičnine po noveliranem 26. členu ZDen pomenita, da denacionalizacijski upravičenec po izteku navedenih rokov nima več pravice uveljavljati te odškodnine. Gre namreč za roka, ki sta materialna prekluzivna roka.
Če so vlagatelji zahteve za denacionalizacijo zahtevo za doplačilo odškodnine do polne vrednosti, ki jo je imela nepremičnina ob podržavljenju, uveljavljali že pred uveljavitvijo oziroma učinkovanjem 26. člena ZDen-B, tj. pred 5. 1. 1999, torej ponovna zahteva ni bila potrebna.
Toženka je v ponovljenem postopku glede nepremičnin iz 1. točke izreka preračunala vrednosti in ugotovila, da v času vračanja niso bile vredne bistveno manj, kot v času podržavljenja, tako da je zahtevo tožnice za plačilo odškodnine zavrnila tudi iz tega razloga. Tožnica teh ugotovitev za nobeno od navedenih nepremičnin v tožbi ne izpodbija.
Zahtevo za plačilo odškodnine za bistveno manjvredne denacionalizirane nepremičnine, navedene v 2. točki izreka, pa je zavrnila, ker je ugotovila, da tožnica v materialnem prekluzivnem roku ni postavila zahtevka za plačilo odškodnine za bistveno zmanjšano vrednost nepremičnin, vrnjenih v naravi.