UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO – STEČAJNO PRAVO
VS1013980
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 152. ZFPPIPP člen 131, 131/1.
dovoljena revizija – nelegalna gradnja – sklep o dovolitvi izvršbe – stečajni postopek nad zavezancem – pomembno pravno vprašanje – osebni stečaj – namen inšpekcijskega ukrepa – vpliv stečaja na inšpekcijski postopek – ničnost inšpekcijske odločbe - protipravno ravnanje
Tudi po začetku stečajnega postopka nad inšpekcijskim zavezancem je dovoljeno izdati sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi 152. člena ZGO-1 izrečenega inšpekcijskega ukrepa odstranitve nelegalne gradnje. Namen tega sklepa o dovolitvi izvršbe namreč ni prejeti poplačilo iz stečajne mase, ampak na zemljišču nezakonitega posega vzpostaviti zakonito stanje.
objektivna odgovornost - odgovornost države – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti – vojaška vaja - poškodba vojaka med vadbo – tek po zasneženi površini
Sodna praksa je določeno dejavnost opredelila kot nevarno ne le tedaj, ko je glede na življenjske izkušnje pogostost škodnih posledic pri taki dejavnosti večja, marveč tudi takrat, ko dejavnost sama po sebi sicer ni nevarna, postane pa nevarna glede na okoliščine konkretnega primera (objektivno merilo) in glede na tistega, ki dejavnost opravlja (subjektivno merilo).
Vaja (tek po hribu navzdol), ki so jo izvajali vojaki, sama po sebi ne predstavlja tveganja, ki bi bilo večje od običajnega. Vendar pa je v konkretnem primeru potrebno upoštevati, da tožnik ni padel zaradi teka navzdol po hribu, pač pa zato, ker se je zapletel v bodečo žico, ki je bila prekrita s snegom in je ni mogel videti. Nanjo tudi ni bil opozorjen. Taka vaja pa je ob upoštevanju tega, da tožnik ni bil poklicni vojak, pač pa vojaški obveznik, postala nevarna dejavnost. Vajo je izvajal po navodilih nadrejenega in z vso potrebno skrbnostjo.
Drugotoženec je tožnika medtem, ko ga je prvotoženec držal, pretepal po telesu in glavi; tožnik pred tem redarja verbalno žalil, drugotožencu pa tudi pljunil v obraz in ju s tem izzval k prej opisani reakciji. Takšne ugotovitve o okoliščinah škodnega dogodka utemeljujejo delno razbremenitev odgovornosti odgovorne osebe, pri čemer je bil pravilno kot merilo za določitev deleža odgovornosti odgovornih oseb upoštevan delež, v katerem je njuno ravnanje prispevalo k nastanku škodnega dogodka in škode; za uporabo tega merila je treba izhajati iz pravil o vzročni zvezi, odločitev o porazdelitvi vzročnosti z deležem 80% v breme odgovornih oseb in 20% v breme oškodovanca so bila ta pravila uporabljena pravilno (prvi odstavek 192. člena ZOR).
predlog za dopustitev revizije – etažna lastnina – posamezni del stavbe – odklop iz skupnega sistema ogrevanja – stroški ogrevanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
kmetijstvo – neposredna plačila v kmetijstvu – plačila za ukrep SKOP – povratna veljavnost pravnih aktov – dovoljenost revizije - splošno vprašanje – vprašanje postavljeno na načelni ravni - zelo hude posledice – neizkazane navedbe
Z vprašanjem, ki ga zastavlja le na načelni ravni in odgovor nanj pomeni zgolj splošno razlago pravnih institutov in pojmov, ki v praksi ne sprožajo posebnih dilem, revident ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident navedb o zelo hudih posledicah revident ni izkazal in zanje ni predložil nobenih dokazov, da bi jih Vrhovno sodišče lahko preizkusilo. Zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1013969
ZPP člen 343/4. ZUS-1 člen 22/1.
pravni interes za pritožbo - mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma
Glede na to, da je tožnik samovoljno zapustil azilni dom in se v njem ne nahaja več, ni izkazan tožnikov pravni interes za pritožbo zoper izpodbijano sodbo, saj si svojega položaja ne more izboljšati.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1014105
ZUS-1 člen 22, 22/1, 63, 63/1. ZPP člen 343, 343/4, 352. ZMZ člen 50, 50/2-3, 80.
mednarodna zaščita – samovoljna zapustitev azilnega doma – pravni interes za pritožbo – zavrženje pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje
Kot izhaja iz predloženih spisov (odgovor na tožbo tožene stranke z dne 28. 8. 2012 in njen dopis z dne 10. 10. 2012), je v obravnavani zadevi tožnik dne 23. 8. 2012 samovoljno zapustil azilni dom in se v njem ne nahaja več. Sodišče prve stopnje pa v obrazložitvi izpodbijane sodbe ugotavlja, da tožnika ni več v Sloveniji. Teh ugotovitev tožnik v pritožbi ne izpodbija. Ne glede na to, da je imel tožnik v postopku zastopnico (svetovalko za begunce), je bila njegova dolžnost, da počaka na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito v azilnem domu. Čeprav ZMZ za primere, kot je obravnavani, nima izrecne določbe, pa glede na navedeno tožnik po presoji pritožbenega sodišča (kljub vloženi pritožbi) ne izkazuje pravovarstvene potrebe za reševanje njegove pritožbe, s tem pa tudi ne pravnega interesa za pritožbo, saj si svojega položaja v zvezi s svojo prošnjo za mednarodno zaščito ne more izboljšati. Tudi če bi bilo tej njegovi pritožbi ugodeno in bi bila odločitev glede njegove prošnje odpravljena, njegov pravni položaj ne bi bil spremenjen, saj bi bilo treba postopek v zvezi z njegovo prošnjo za mednarodno zaščito ustaviti v skladu s 50. členom ZMZ.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla – dovoljenost revizije – pravica oziroma obveznost ni izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Spor o odobritvi pravnega posla po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ni spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
S splošnimi navedbami o tem, da je izpodbijana odločitev v nasprotju z načelom zakonitosti in načelom enakosti (22. člen Ustave RS) drugačna od odločitve v identični situaciji oziroma da je bil v tej zadevi voden dvojni postopek ter s splošnim Sklicevanjem na 19. člen ZKZ in 33. člen Ustave RS, revidentke niso opredelile konkretnega in natančnega pravnega vprašanja, pomembnega po vsebini te zadeve, zato ni izkazana izpolnjenost pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 36, 36/2, 83, 83/4, 89. ZTuj-2 člen 76, 76/1, 76/2, 78, 78/1.
omejitev gibanja tujcu – pravni interes za revizijo – prenehanje omejitve gibanja – ni zahtevka za ugotovitev nezakonitosti omejitve – zavrženje revizije kot nedovoljene
Časovni učinek izpodbijanega sklepa o nastanitvi (ki je pomenil tudi omejitev gibanja) je bil omejen (najdlje do 12. 10. 2012), vendar je navedeni sklep prenehal učinkovati dne 7. 8. 2012, ko je bil revident izpuščen iz Centra za tujce. Nastanitev v centru in omejitev gibanja torej ne učinkujeta več. Revident si glede na navedeno svojega pravnega položaja (tudi če bi z revizijo uspel) v tem postopku ne more (več) izboljšati. Samega zahtevka na ugotovitev nezakonitosti odločbe pa revident v tožbi ni postavil. Po presoji Vrhovnega sodišča zato revident v obravnavani zadevi ne izkazuje več pravnega interesa za revizijo.
ugotovitev državljanstva – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – zelo hude posledice - nekonkretizirane posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Spor o ugotovitvi državljanstva po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ni spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso, po kateri mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati, revident s splošnim sklicevanjem na implicirani moralni pomen, ki ga ima zanj izpodbijana odločitev, ni izkazal dovoljenosti revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZVet-1 člen 66, 66/1, 66/2, 66/7. ZJZP člen 26, 26-1, 36. ZGJS člen 33. Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev člen 8.
veterinarska koncesija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – revizija izbranega koncesionarja – ni po vsebini zadeve – trajanje koncesije – rok za sklenitev koncesijske pogodbe - vsebina koncesijskega akta – gospodarska, negospodarska javna služba
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na strani revidenta.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja, če pravno vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve.
Način določitve trajanja koncesije in koncesijske pogodbe (kot enega izmed pogojev opravljanja veterinarske javne službe) je v obravnavanem primeru v dispoziciji koncedenta (javnega partnerja) in je določena v koncesijskem aktu (Uredbi). Zato revident dovoljenosti revizije ne more izkazovati z vprašanji, ki se vsa nanašajo na (ne)zakonitost odločitve tožene stranke kot pooblaščenca koncedenta o trajanju koncesije in koncesijske pogodbe, saj v obravnavani zadevi na drugačno odločitev v zadevi ne vplivajo in zato niso pomembna pravna vprašanja po vsebini zadeve v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZVet-1 člen 66, 66/1, 66/2, 66/7. ZJZP člen 26, 26-1, 36. ZGJS člen 33. Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev člen 8.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - trajanje koncesije - veterinarska koncesija - ni po vsebini zadeve - revizija izbranega koncesionarja - vsebina koncesijskega akta
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na strani revidenta.
Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja, če pravno vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve.
Način določitve trajanja koncesije in koncesijske pogodbe (kot enega izmed pogojev opravljanja veterinarske javne službe) je v obravnavanem primeru v dispoziciji koncedenta (javnega partnerja) in je določena v koncesijskem aktu (Uredbi). Zato revident dovoljenosti revizije ne more izkazovati z vprašanji, ki se vsa nanašajo na (ne)zakonitost odločitve tožene stranke kot pooblaščenca koncedenta o trajanju koncesije in koncesijske pogodbe, saj v obravnavani zadevi na drugačno odločitev v zadevi ne vplivajo in zato niso pomembna pravna vprašanja po vsebini zadeve v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Izrazito žaljive trditve tožnika o sodnicah in sodnikih predstavlja napad na njihovo čast in dobro ime, tega pa tožnik ne more opravičiti s sklicevanjem na temeljne ustavne in konvencijske pravice, ki jih pravzaprav sam krši. S temi izjavami je tožnik sodnicam, sodnikom in sodišču neupravičeno odrekal spoštovanje in jim jemal ugled. Izjave krnijo dostojanstvo sodnikov in sodišča in so ne le objektivno žaljive, temveč tudi presegajo meje sprejemljivega.
Ker so žaljive navedbe v pritožbi tudi znatno presegle žalitve v rokovnem predlogu, izrečena kazen ni dosegla svojega namena. Tudi zato je kazen, ki sicer ni dosegla zakonskega maksimuma 1.300,00 EUR, po prepričanju Vrhovnega sodišča ustrezna.
Če sodišče oceni, da je pripor neogibno potreben za varnost življenja in zdravja ljudi in to svojo ugotovitev obrazloži, ni dolžno še posebej navajati razlogov, zakaj se ni odločilo za odreditev milejšega ukrepa.
Izrazito žaljive trditve tožnika o sodnicah in sodnikih predstavlja napad na njihovo čast in dobro ime, tega pa tožnik ne more opravičiti s sklicevanjem na temeljne ustavne in konvencijske pravice, ki jih pravzaprav sam krši. S temi izjavami je tožnik sodnicam, sodnikom in sodišču neupravičeno odrekal spoštovanje in jim jemal ugled. Izjave krnijo dostojanstvo sodnikov in sodišča in so ne le objektivno žaljive, temveč tudi presegajo meje sprejemljivega.
Ker so žaljive navedbe v pritožbi tudi znatno presegle žalitve v rokovnem predlogu, izrečena kazen ni dosegla svojega namena. Tudi zato je kazen, ki sicer ni dosegla zakonskega maksimuma 1.300,00 EUR, po prepričanju Vrhovnega sodišča ustrezna.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pripor – odločanje sodišča druge stopnje o podaljšanju pripora – pravnomočnost – izvršitev odločb
Po pravnomočnosti sodbe odločanje o priporu ni več dopustno, saj se status pripornika spremeni v status obsojenca, za katerega veljajo določbe o izvršitvi kazni zapora.
davki - dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – glavnica – obresti - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Pri presoji, ali je revizija dovoljena zaradi vrednosti izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe (1. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1), se upošteva zgolj višina glavnice, ta pa v obravnavanem primeru ne presega 20.000 EUR, kar pomeni, da revizija po tej določbi ni dovoljena.
Če pravna vprašanja, ki se nanašajo na vsebino zadeve, niso konkretizirana in jasno izpostavljena ter tudi ni pojasnjeno, katero pravno pravilo naj bi bilo kršeno, prav tako ni opisan njihov pomen za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava oziroma za razvoj prava preko sodne prakse, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Za dovoljenost revizije iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti zelo hude posledice konkretiziran in izkazane.
vrednost spornega predmeta - sosporniki - nedovoljen predlog - predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožniki so navadni sosporniki in zoper toženo stranko uveljavljajo terjatev, ki na njihovi strani ni solidarna. Tožniki so navedli le nediferencirano, skupno vrednost spora. Na ta način sodišču niso omogočili preizkusa obstoja predpostavke za dopustitev revizije iz četrtega odstavka 367. člena ZPP. Njihov predlog je zato nedovoljen in ga je revizijsko sodišče zavrglo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006212
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 262.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - kršitev kazenskega zakona - nevestno delo v službi – zakonski znaki kaznivega dejanja – krivda
Ugotovitev, kakšna je bila vsebina storilčeve zavesti in volje v trenutku izvršitve kaznivega dejanja, je ugotovitev dejanske narave in kot taka ne more biti predmet izpodbijanja z zahtevo za varstvo zakonitosti.
dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – zelo hude posledice – dostop do prijave – vpogled v uradni zaznamek, ki je podlaga za uvedbo postopka – varstvo osebnih podatkov - neopredeljeno in neizpostavljeno pomembno pravno vprašanje - izjema od dostopa do informacij javnega značaja
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Ker se revident zgolj sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 in navaja le zakonsko besedilo, vprašanja pa ne izpostavi, revizija po tej določbi ni dovoljena.
Revident s svojimi navedbami, da se temelj prijave zoper njega in informacij, ki mu niso poznane, nanaša na njegovo interno in zaupno delo v službi kriminalista, zato ureditev, ki vsebino prijave obravnava pod pogoji zakona, ki varuje osebne podatke, omogoča možnost neustreznega in nedovoljenega pritiska na delo specifičnih organov kazenskega pregona, po presoji Vrhovnega sodišča zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.