odgovornost države – izbrisani – nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva – povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči – čas, ki je potreben za zastaranje – subjektivni zastaralni rok – zavedanje o škodi – zavedanje o storilcu – zadržanje zastaranja – nepremagljive ovire
Za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah je pomembno oškodovančevo zavedanje o škodi in storilcu (prvi odstavek 376. člena ZOR).
ZKP člen 364, 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – protispisnost – presoja pritožbenih navedb – pravice obrambe – prosta presoja dokazov – odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe – kršitev kazenskega zakona – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Odločilna dejstva so le tista, na katera se neposredno veže uporaba splošnega in posebnega dela kazenskega zakonika (materialnopravno relevantna dejstva) ali kakšne določbe kazenskega procesnega prava (procesnopravno relevantna dejstva).
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1014020
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 343, 343/4. ZMZ člen 50.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – pritožba – pravni interes tožene stranke – zapustitev azilnega doma – zavrženje pritožbe
Ker sklep o omejitvi gibanja zaradi poteka roka ne učinkuje več, poleg tega pa je prosilec takoj po prenehanju omejitve gibanja zapustil azilni dom in se vanj ni več vrnil (tako da so izpolnjeni pogoji za ustavitev postopka za mednarodno zaščito), tožena stranka nima (več) pravnega interesa za pritožbo. Pritožba se zato zavrže.
POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015644
OZ člen 555, 568. ZD člen 115, 120. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – izročilna pogodba – preužitkarska pogodba – pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe – neizpolnjevanje obveznosti – neupravičena pridobitev – pridobitev lastninske pravice – vlaganja v nepremičnino - gradnja na tujem svetu – spojitev
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj ob odločanju o zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine pravilno presodili trditve tožencev o vlaganjih v nepremičnine.
Edini materialnopravni razlog, zaradi katerega je dopustno vložiti tožbo za razveljavitev sodne poravnave, je podan, če je bila sodna poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače (1. točka drugega odstavka 392. člena ZPP). Ker je mogoče tožnikove razloge za izpodbijanje dednega dogovora, kot je bilo že pojasnjeno, opredeliti kot nesoglasje oziroma nesporazum je torej tožba z izpodbojnim zahtevkom neutemeljena.
ZPP člen 371, 371/1, 371/2, 378. SPZ člen 146, 146/2. Zakon o zemljiški knjigi Kraljevine Jugoslavije (1930) paragraf 14.
vrsta hipoteke - oblika hipoteke - maksimalna hipoteka - ustanovitev maksimalne hipoteke - določeno ravno razmerje - konkretizacija temeljnega upniško dolžniškega razmerja - bodoče terjatve - bodoče posojilne pogodbe - dopuščena revizija
Z maksimalno hipoteko se lahko zavaruje posamezna terjatev ali terjatve, ki izvirajo iz določenega pravnega razmerja, katerih višina v trenutku ustanovitve hipoteke še ni določena.
Za ustanovitev maksimalne hipoteke zadoščajo že navedba zastavnega upnika (tožene banke oziroma posojilodajalke), zastavnega dolžnika (tožečega podjetja oziroma posojilojemalca) in (vsaj) vrstna določitev (bodočega) pravnega temelja (posojilne pogodbe, ki bodo šele sklenjene).
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek od dobička iz kapitala – odsvojitev poslovnega deleža – čas nastanka davčne obveznosti – vrednost kapitala ob pridobitvi – vrednost kapitala ob odsvojitvi – tržna vrednost poslovnega deleža – cenitev - vrednost lastnega poslovnega deleža družbe z omejeno odgovornostjo – ugoditev reviziji – sprememba sodbe sodišča prve stopnje
Obveznost plačila davka od dobička iz kapitala nastane s trenutkom odsvojitve kapitala (če je dobiček dosežen) in ne šele, ko je kupnina dejansko plačana in s tem dohodek prejet.
Na podlagi četrtega odstavka 152. člena ZDoh-2 se ne glede na 98. člen tega zakona, ki na splošno ureja vrednost kapitala ob pridobitvi, za nabavno vrednost vrednostnih papirjev in deležev iz 2. točke 93. člena ZDoh-2, ki so bili pridobljeni pred 1. 1. 2003, šteje tržna vrednost na dan 1. januarja 2006, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili, če teh dokazil ni, pa se upošteva knjigovodska vrednost na dan 1. januarja 2006. Premoženje, ki ga ima družba, ki ima lastni poslovni delež, na določen dan, je že zmanjšano premoženje (za vrednost lastnih poslovnih deležev), ker je bil ta del premoženja že izplačan družbenikom, ki so družbi za oblikovanje lastnega deleža odsvojili del svojega deleža. Torej je jasno, da na lastni poslovni delež ne odpade več nič od (že zmanjšanega) premoženja družbe, ampak vse pripada družbenikom. Glede na navedeno se ocenjena tržna vrednost družbe na določen dan deli samo med poslovne deleže družbenikov, ne pa tudi na lastni poslovni delež družbe.
ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156-4 ZVCP-1 člen 30, 234. ZPrCP člen 45.
časovna veljavnost zakona - kršitev materialnih določb zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis - uporaba milejšega zakona - hitrost vožnje - glavna in stranska sankcija - načelo alternativnosti - fakultativni izrek stranske sankcije
Pri presoji, kateri zakon je milejši, je potrebno upoštevati dve načeli, in sicer, da je glede na to, da mora biti zakon milejši za storilca, potrebno primerjati besedila prejšnjega in novega zakona konkretno, kar pomeni, da se upoštevajo le tiste določbe obeh zakonov, ki bi se uporabile v konkretni zadevi. Izhajati je torej treba iz konkretnega dejanskega stanja. Drugo načelo pa nalaga uporabo prejšnjega ali novega zakona v celoti (in ne le nekaterih določb prejšnjega in nekaterih določb kasnejšega zakona). Iz tega izhaja, da je treba zakona primerjati na podlagi vseh tistih določb, ki se
in concreto
morejo uporabiti zoper določenega storilca, nato pa v celoti uporabiti tisti zakon, ki se pri tem pokaže za milejšega. Tako ni možna uporaba dveh zakonov oz. kombinacija določb prejšnjega in novega zakona.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006244
ZKP člen 201, 201/1-3, 214, 371, 371/1-8. KZ-1 člen 186. URS člen 27.
pripor – odreditev pripora - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - utemeljen sum - hišna preiskava - zaseg predmetov - ponovitvena nevarnost - upoštevanje drugih kazenskih postopkov - domneva nedolžnosti - obstoj kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - proizvodnja mamil
Utemeljevanje pripornega razloga ponovitvene nevarnosti z udeležbo obdolženca v drugih postopkih je dopustno ne le v primeru, ko je zoper obdolženca že izdana (pravnomočna) obsodilna sodba, temveč tudi, ko je storitev kaznivih dejanj že bila predmet sodne presoje in je ugotovljena vsaj s stopnjo verjetnosti, ki jo zahteva dokazni standard utemeljenega suma (npr. že izdani sklep o preiskavi ali pravnomočnost obtožnice v drugem kazenskem postopku).
V prodaji deleža stanovanja, ki ga je prodajalec pridobil v izključno last v nepravdnem postopku, v katerem sta se za pridobitev izključne lastninske pravice na stanovanju potegovala oba bivša skupna lastnika, pa se je postopek zaključil s sklenitvijo sodne poravnave, na podlagi katere je izključno lastninsko pravico pridobil kasnejši prodajalec dela stanovanja, ni nič nemoralnega. Ravnanja prodajalca, ki je del stanovanja prodal in kupca, ki ga je kupil, samega po sebi ni mogoče ovrednotiti kot zavržno in ga sankcionirati z najtežjo sankcijo – ničnostjo pogodbe (prvi odstavek 86. člena OZ).
Neizpolnitev posojilne pogodbe s strani posojilodajalca zastavni pogodbi še ne jemlje podlage. Njena posledica je le v tem, da lahko posojilojemalec bodisi zahteva izpolnitev pogodbe bodisi razdre pogodbo z navadno izjavo, če ta ni razdrta že po samem zakonu (124. člen ZOR).
Razloge za nedopustnost izvršbe mora dolžnik substancirano navesti že v tožbi, dopolnjevanje procesnega gradiva pa je dopustno le še v pripravljalni vlogi, s katero odgovarja na upnikove navedbe v odgovoru na tožbo (drugi in tretji odstavek 60. člena ZIZ). Obravnavano pravilo ZIZ je specialnejše od ureditve prekluzij v 286. členu ZPP, ki zato v pravdi za nedopustnost izvršbe ni uporabljiva.
Odločitvi o varstvu in vzgoji ter stikih nista v tolikšni meri povezani z odločitvijo o preživninah, da bi bilo mogoče uporabiti določbo petega odstavka 367. člena ZPP. Odločitev o preživninah namreč ni odvisna od pravnih vprašanj, ki bi lahko bila skupna za vse navedene zahtevke, hkrati pa odločitvi o varstvu in vzgoji ter stikih nista odvisni od odločitve o preživninah. Zato je dovoljenost revizije v delu zahtevka, ki se nanaša na dodelitev otrok v varstvo in vzgojo ter na izvrševanje stikov, treba presojati ločeno (po drugem odstavku 41. člena ZPP) in ob pravilni razlagi spremenjene ureditve revizije uporabiti določbo tretjega odstavka 367. člena ZPP, in sicer, da gre v tem delu za vrednostno neocenljiv spor, v katerem revizija ni izrecno izključena.
Gre za bodoče dajatve, za katere 40. člen ZPP določa, kako se izračuna vrednost spornega predmeta – gre za vsoto dajatev, ki se bodo natekle v obdobju petih let. Glede na to, da je preživnina določena za vsakega mladoletnega otroka posebej, pri čemer sta preživninska upravičenca formalna in navadna sospornika, je potrebno vrednost spornega predmeta bodočih dajatev izračunati za vsakega od njiju ločeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE
VS0015629
ZPP člen 13, 367, 367/2, 377. SPZ člen 43. ZTLR člen 28.
dovoljenost revizije – objektivna in subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – nedenarni zahtevek – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije – družbena lastnina - nacionalizacija nepremičnin v coni B – optanti – pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje – vezanost pravdnega sodišča na odločbo upravnega organa
Ob dejstvu, da so sporna zemljišča prešla v družbeno lastnino na podlagi upravne odločbe o nacionalizaciji, bi dopuščanje možnosti priposestovanja teh zemljišč, kot to posredno izhaja iz razlogov sodb sodišč prve in druge stopnje, pomenilo kršitev določb ZPP o vezanosti pravdnega sodišča na odločbo upravnega organa.
izbris podatkov iz zbirke naročnikov - začasna odredba – težko popravljiva škoda ni izkazana – stroški za vzpostavitev zakonitega stanja – izvršitev dokončnega akta ne posega v ugled zavezanca
Materialna škoda sama po sebi, ne da bi tožnik izkazal tudi svojo neposredno ogroženost, ne pomeni težko popravljive škode. Stranka je sicer zatrjevala visoke stroške, ki pa jih ni specificirala, tako da ne samo, da ni navedla predvidene višine stroškov, prav tako ni navedla, kaj bi ti stroški pomenili za njo oziroma njeno poslovanje.
V zvezi z ugovori glede stroškov, ki naj bi jih pritožnica imela z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta, je Vrhovno sodišče že večkrat pojasnilo, da stranka s stroški, povezanimi z vzpostavitvijo zakonitega stanja, težko popravljive škode ne more izkazovati.
Izvrševanje dokončnih upravnih aktov državnih organov ne pomeni nedopustnega ravnanja in posledično tudi ne poseganja v ugled in dobro ime osebe, ki tak akt izvršuje.
dovoljenost revizije – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – deleži na skupnem premoženju – nedenarni zahtevek – zavrženje revizije
V premoženjskem sporu z nedenarnim zahtevkom se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presoja po razmerju med tožbenim zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – ni konkretizirano – ni pomembno glede na vsebino zadeve – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme - neizkazane navedbe
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker vprašanji, ki jih revidenta zastavljata, temeljita na pravnem naziranju, ki ga izpodbijana sodba ne vsebuje, tako zastavljeni vprašanji nista pomembni pravni vprašanji po vsebini zadeve, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Revidenta nista predložila nobenega dokaza za svoje navedbe o nastanku zelo hudih posledic, zato tudi pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje po vsebini zadeve – standard natančne in konkretne opredelitve – trditveno in dokazno breme – diferencirane obveznosti – zelo hude posledice - nekonkretizirane posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če izpodbijana sodba ne temelji na pravnih naziranjih, na katera revident veže pomembnost tega pravnega vprašanja.
Revidentovo vprašanje o dopustnosti naložitve diferenciranih obveznosti na enotnem upoštevnem trgu po ZEKom glede na okoliščine tega primera ni pomembno pravno vprašanje za odločitev v tej zadevi. Tudi vprašanje pravilnosti opredelitve metode cen samo po sebi, ne da bi ga revident konkretiziral glede na vsebino obravnavane zadeve v skladu z zahtevo po natančni in konkretni opredelitvi, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident zgolj z navedbami „da se bodo njegovi prihodki na segmentu fiksnih širokopasovnih storitev zaradi naloženih obveznosti zmanjšali za več kot 20.000 EUR“, brez dodatnih navedb in predložitve dokazov, za kolikšen znesek gre, kaj konkretnega ta znesek pomeni za njegovo poslovanje in zakaj predstavlja zanj zelo hude posledice, ni izkazal zelo hudih posledic po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - splošno vprašanje – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - navedbe opravilnih številk odločb VSRS
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Pravno vprašanje je revidentka zastavila na tako splošni (abstraktni) ravni, da konkreten odgovor, ki bi pripomogel k zagotovitvi pravne varnosti, enotne uporabe prava ali k razvoju prava preko sodne prakse, niti ni možen, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.