OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DAVKI
VS4002124
ZDDV člen 31, 31/1, 31/1-6, 47. ZPP člen 1, 18, 380, 380/2.
neupravičena pridobitev - vrnitev preveč plačanega davka na dodano vrednost (DDV) – sodna pristojnost – upravna pristojnost
Glede na vsebino spora (vrnitev davka) bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku najprej presoditi, ali sploh gre za pravdno zadevo (1. člen ZPP) in posledično za spor, ki sodi v sodno pristojnost, na kar mora sodišče prve stopnje paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (prvi odstavek 18. člena ZPP), ali pa gre za upravno zadevo in upravno pristojnost. Po ustaljeni sodni praksi namreč spor za vrnitev davka ne sodi v sodno pristojnost, temveč gre za pristojnost upravnega organa.
ali je pojasnilna dolžnost v konkretnem primeru vključevala seznanitev z možnostjo nastalega zapleta;
ali je sodišče druge stopnje pravilno presodilo trditve, da je bila s posegom preprečena bistveno večja škoda, kot bi nastala, če poseg ne bi bil opravljen.
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 32, 32/2-7, 46, 46/1, 48, 481, 481/1-1.
spor o pristojnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – postopek v gospodarskih sporih – subjektiviteta pravdnih strank
Spor je gospodarski, saj sta obe pravdni stranki bodisi gospodarska družba (tožnik) bodisi javni zavod (toženka). Zato je za odločanje v skladu s 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP pristojno okrožno sodišče.
ZKP člen 372, 372-4. KZ-1 člen 206, 206/1, 206/2, 206/3.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – rop – kvalificirana oblika - zakonski znaki kaznivega dejanja – združitev za rop - hudodelska združba
Pri ugotavljanju, ali so podani zakonski znaki izvršitvene oblike združitve dveh ali več oseb z namenom ropanja, je potrebno v prvi vrsti ugotoviti (1) ali so storilci pri izvrševanju kaznivega dejanja delovali kot sostorilci in so torej kaznivo dejanje izvršili skupaj (objektivni kriterij združitve) in (2) ali jih je povezoval tudi dogovor, da bodo izvršili še več ropov (subjektivni kriterij združitve).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006247
ZKP člen 18, 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ člen 317.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – prosta presoja dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – kršitev kazenskega zakona - povzročitev splošne nevarnosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navajanjem lastne drugačne ocene dokazov obramba uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki je v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dopustno uveljavljati.
Za razmerje inkluzije gre, če presoja konkretnih okoliščin kaznivih dejanj v steku (ne pa primerjava abstraktnih zakonskih znakov kot pri navideznem steku zaradi razmerja konsumpcije, specialnosti ali subsidiarnosti), pokaže, da bi bilo dvojno kaznovanje nesmiselno, ker je kriminalna količina enega kaznivega dejanja v primerjavi z drugim zanemarljiva, postranska ali malo pomembna posebna okoliščina hujšega kaznivega dejanja.
objava popravka v tisku – žaljiva vsebina – pogoji za zavrnitev zahteve za objavo popravka - odgovornost odgovornega urednika
Vrhovno sodišče ponovno poudarja, da v ZMed ni zakonske podlage za omejevanje ugovorov odgovornega urednika v pravdi, četudi ta prej ni ravnal v skladu z osmim odstavkom 27. člena Zmed.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča – objektivna nepristranskost sodišča – izločitev sodnika
Med razloge za delegacijo pristojnosti ni mogoče uvrstiti morebitnega odklonilnega odnosa stranke do sodnikov stvarno in krajevno pristojnega sodišča prve stopnje, pavšalno podkrepljenega z nezadovoljstvom stranke s postopanjem in odločanjem tega sodišča.
ODZ paragraf 943. OZ člen 58, 538, 538/1, 538/2. ZPP člen 318, 338, 338/2, 370, 370/3.
darilna pogodba - veljavnost darilne pogodbe - oblika pogodbe - izpolnitev pogodbene obveznosti - teorija realizacije - konvalidacija - oblika pogodbe o prenosu nepremičnin - zamudna sodba
Prepustitev posesti na podarjeni nepremičnini, način njenega izvajanja in druge okoliščine utemeljujejo sklep, da je bila darilna pogodba v konkretnem primeru pretežno realizirana, zato je kljub pomanjkljivi obliki veljavna in za darovalkino pravno naslednico zavezujoča.
ZPP člen 339, 339/2-14, 360, 360/1, 380, 380/2. ZZZDR člen 105, 105a, 123, 123/1, 129, 129a, 129a/1, 129a/2.
koristi otroka - zmotna uporaba materialnega prava - določitev preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - vzgoja, varstvo in preživljanje skupnih otrok - zmožnosti zavezanca - nadstandardna višina preživnine - prebivališče otroka - omejitev višine preživnine
Skladno z navedenim je v konkretni zadevi, za katero so značilne nadpovprečne preživninske zmožnosti obeh staršev, ki povsem zadoščajo za zadovoljevanje vseh konkretno izkazanih potreb mld. D., edino omejitev preživnine po višini mogoče iskati le v koristi otroka. Otrokove potrebe je sicer mogoče razločevati po nujnosti njihovega zadovoljevanja, vendar preživnina ni omejena le na zadovoljevanje potreb, glede katerih je izkazana določena stopnja nujnosti, temveč mora kriti vse potrebe, ki so otroku v korist. Če obstojijo zadostna sredstva za njihovo zadovoljevanje, je mogoče sklep, da nekaterih otrokovih potreb ni treba zadovoljevati oziroma da jih je treba zadovoljevati le v manjši meri, napraviti le ob dodatnih in utemeljenih razlogih, da to otroku ne bi bilo v korist. Takšna presoja pa je mogoča le z upoštevanjem vseh okoliščin primera.
ZOR člen 412, 412/1, 412/3, 425. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije – sosporništvo na aktivni strani – deljiva terjatev – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Solidarnost upnic ni bila zatrjevana, zato velja denarna terjatev, ki je predmet spora, za deljivo. Ker se te, če ni določeno kaj drugega, delijo med upniki na enake dele in more glede njih vsak od upnikov zahtevati le svoj del terjatve, to pomeni, da so tožnice zahtevale od toženke vsaka zase ⅓ omenjenega zneska oziroma, natančneje, znesek 1.669,17
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci – prečkanje cesta izven prehoda za pešce - dopuščena revizija
Pokojna je skupaj s hčerko (tretjo tožnico) prečkala cesto na mestu, kjer na razdalji vsaj 100 m ni prehoda za pešce, cesto pa sta prečkali z leve proti desni (gledano s smeri vožnje), in sicer ne pravokotno, kot to nalaga osmi odstavek 95. člena ZVCP-1, temveč diagonalno. Peški sta bili nepazljivi, saj sta cesto prečkali kljub temu, da sta lahko opazili bližajoče se vozilo – soprispevek umrle je pravilno ocenjen na 20%.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – stvarna pristojnost – vrednost spornega predmeta – bivališče dolžnika
Vrednost spornega predmeta znaša 78.032,78 EUR, tožena stranka pa ima stalno prebivališče na območju Okrožnega sodišča v Mariboru. Zato je navedeno sodišče pristojno za odločanje o sporu.
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost – nerazumljiv izrek - nedovoljen dokaz - zapisnik o izpovedbi iz drugega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov – prosta presoja dokazov – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Obsojenčeva izpovedba iz postopka pred delovnim sodiščem ne predstavlja nedovoljenega dokaza. ZKP izločitve takega dokaza ne predpisuje, obsojeni pa je imel možnost, da se glede njega izjavi, zato tudi ni bila kršena njegova pravica do obrambe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VS0015642
ZPP člen 367a, 367a/1. ZOR člen 200.
predlog za dopustitev revizije – povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina - poklicna bolezen – prerazporeditev na drugo delovno mesto - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Obravnavano je bilo pravno vprašanje: ali bi morala tožena stranka že leta 1997 ustrezno reagirati in tožnico prerazporediti na drugo delovno mesto oziroma ali je tožena stranka upravičeno čakala na odločitev delovnega in socialnega sodišča in je bila šele takrat dolžna reagirati.
najemna pogodba - najem poslovnega prostora – razlaga pogodbe – volja pogodbenih strank - dokazovanje – zaslišanje strank – neudeležba stranke na naroku za glavno obravnavo
Stranke, ki izostane, ni dopustno siliti k izpovedbi ali jo pozivati, naj vendar pride in izpove (prvi odstavek 262. člena ZPP).
Tožnik je v ponovljenem sojenju imel možnost vplivati na izid pravde v skladu z instrukcijami pritožbenega sodišča, ki so v ospredje postavile dolžnost ugotavljanja skupne pogodbene volje (namena) pravdnih strank ob sklepanju sporne najemne pogodbe (drugi odstavek 99. člena ZOR). Vendar te možnosti ni izkoristil, ko bi jo mogel in moral. Pravo in resnično voljo pogodbenikov je sodišče zato ugotovilo s pomočjo drugih pravočasno predlaganih dokazov.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 12, 12/3.
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 odoločbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 10, 10/3.
dovoljena revizija - naknadna odmera uvoznih dajatev - pogoji za uporabo zavezujoče tarifne informacije - uvrstitev blaga v tarifno oznako - kriterij bistvene sestavine
Imetnik zavezujoče informacije se lahko na to informacijo sklicuje, če zadovoljivo dokaže, da uvozno blago v vseh pogledih ustreza blagu, opisanemu v predloženi informaciji.
ZTro člen 4, 4-8, 14, 14/1. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 37, 91, 203, 203/1, 203/3, 215, 215/1. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 365, 365/2, 865.
odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - dovoljena revizija - kraj nastanka carinskega dolga - obveznost plačila carinskih dajatev, davka na dodano vrednost in trošarine za uvozno blago - zunanji skupnostni tranzitni postopek - pojem odstranitve - pristojnost carinskih organov - nastanek trošarinske obveznosti
Ker je bila za neskupnostno blago vložena izvozna deklaracija (s šifro 1000, ki označuje izvoz skupnostnega blaga), je treba šteti, da je bilo blago nezakonito odstranjeno izpod tranzitnega carinskega nadzora ter da je zanj posledično nastal carinski dolg.
ZPP člen 1, 22, 24, 24/1, 25, 25/2, 32, 32/1, 44, 44/3. ZUS-1 člen 4.
vrednost spornega predmeta - spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - upravno sodišče - sodišče splošne pristojnosti - okrajno sodišče - okrožno sodišče
Razrešiti le treba vprašanje pristojnosti okrajnega ali okrožnega sodišča. S tem v zvezi je odločilna v tožbi navedena vrednost spornega predmeta, ki je tožeča stranka pozneje ne more več spreminjati – niti sporazumno s toženo stranko.