KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006271
ZKP člen 366, 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1. KZ člen 126, 126/5, 244, 244/1, 256, 256/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - - izvajanje dokazov v korist obdolženca - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - ponarejanje listin - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - materialni falsifikat - zloraba položaja ali pravic - gospodarska dejavnost
Zakonski znak kaznivega dejanja zlorabe položaja „pri opravljanju gospodarske dejavnosti“ je treba razlagati tako, da kaznivo dejanje po 244. člena KZ zajame tudi tiste oblike gospodarskega kriminala, ki niso bile nujno storjene pri opravljanju gospodarske dejavnosti v ožjem smislu, temveč so bile storjene v okviru gospodarske družbe s strani storilca, ki je imel pooblastilo razpolagati s tujim premoženjem (praviloma premoženjem gospodarske družbe, v okviru katere deluje), torej premoženjem, ki mu je bilo s strani lastnikov družbe zaupano.
ZPP člen 286. ZOR člen 154, 154/2, 192, 205. ZVJS člen 2, 2/1, 21.
dokazovanje – prekluzija - zavrnitev prepoznega dokaznega predloga – povrnitev nepremoženjske škode - objektivna odgovornost – krivdna odgovornost - odgovornost upravljalca smučišča – odgovornost smučarja - odgovornost za škodo od nevarne stvari in nevarne dejavnosti – pojem nevarne stvari – smučišče – smučanje – trčenje smučarja in gledalca - soprispevek oškodovanca - višina odškodnine
Smučišče (samo po sebi) ni nevarna stvar v smislu drugega odstavka 154. člena ZOR, smučanje pa je (običajna) športna aktivnost, ki je (tako kot mnoge druge) sicer po naravi stvari povezana z določenimi nevarnostmi oziroma tveganji, vendar ti niso takšni, da jih kljub ustrezni skrbnosti in spoštovanju varnostnih predpisov ne bi bilo mogoče nadzorovati, zaradi česar bi to dejavnost samo po sebi (lahko) šteli za nevarno.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – predmet izpodbijanja - izrek pravnomočne sodbe – obrazložitev – interes za vložitev zahteve
Obrazložitev sodbe oziroma njeni razlogi ne morejo biti sami zase predmet presoje v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti (razen kolikor in če gre za uveljavljanje bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kar pa se v obravnavanem primeru ne zatrjuje, niti to ne izhaja iz same vsebinske utemeljitve zahteve).
predlog za dopustitev revizije – nediferencirana vrednost spornega zahtevka – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe glede še spornega zahtevka ne dovoljuje dopustitve revizije.
Tožnik za novi oziroma spremenjeni tožbeni zahtevek, ki je upoštevajoč pravno vprašanje, glede katerega (edino) je bila revizija dopuščena, v tej fazi sojenja ključen, vrednosti spornega predmeta ni opredelil, zato je revizija nedovoljena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006229
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ člen 217, 217/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – protispisnost – kršitev kazenskega zakona – goljufija – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če ugotovljeno dejansko stanje ustreza opisu kaznivega dejanja in so v ravnanju obsojenca vsi znaki tega kaznivega dejanja, ne gre za kršitev kazenskega zakona.
ZKP člen 265, 371, 371/2, 395, 395/1, 420, 420/2, 427.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – izvedenstvo psihiatrične stroke - presoja pritožbenih navedb – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Navedbe, da bi bilo treba v ponovljenem postopku angažirati izvedenca psihiatrične stroke, ki bi moral podati izvid in mnenje o psihičnem stanju obdolženca v času pred in med storitvijo kaznivega dejanja, ne predstavljajo substanciranega dokaznega predloga, ki bi mu bilo sodišče dolžno slediti.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – pravnomočno končan kazenski postopek
Zahtevo za varstvo zakonitosti je tudi ob sklicevanju, da je od odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, dopustno vložiti le po pravnomočno končanem kazenskem postopku.
Temeljni zakon o zakonski zvezi (1946). SPZ člen 7, 18, 18/1.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – posebno premoženje – nastanek skupnega premoženja z vlaganji v nepremičnino – stvarnopravni tožbeni zahtevek
Vrhovno sodišče je že v odločbi II Ips 547/2007 z dne 9. 11. 2009 opozorilo na pravilno pravno stališče, da lahko posebno premoženje enega zakonca postane skupno, ko je vlaganje zakoncev tolikšno, da se stanje in vrednost nepremičnine ekonomsko spremenita v tolikšni meri, da je poslej njena vrednost večja. Navedeno stališče v našem primeru utemeljuje tudi stvarnopravni zahtevek, saj je glede na relevantna (in revizijsko neizpodbojna) dejstva v zvezi z vlaganji zakoncev Z., očitno, da je bila investicija znatna in je vplivala na povečanje vrednosti celotne stvari.
veljavlja pravno neučinkovanje dveh pravnih dejanj; pogodbi sta bili sklenjeni v različnih časovnih obdobjih med tožencem kot obdarjencem in dvema različnima osebama
–
tožnikovima dolžnikoma kot darovalcema in se nanašata na dve različni nepremičnini. G
re za (objektivno) kumulacijo dveh premoženjskih nedenarnih zahtevkov, ki temeljita na različnih dejanskih podlagah, tožnik pa je v tožbi navede
l zgolj en(otn)o vrednost spornega predmeta, zato je ta nediferencirana.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – zdravstveno stanje stranke v postopku
Toženec predlaga delegacije zaradi 1. slabega zdravstvenega stanja, in sicer na sodišče, ki je od njegovega bivališča bistveno bolj oddaljeno od stvarno in krajevno pristojnega sodišča, zaradi velikega stresa (ob obravnavanju zadeve), pri čemer prezre, da bo postopek pred vsakim sodiščem potekal po enakih pravilih in 2. zaradi domnevno laže dostopne medicinske pomoči v primeru hujših zdravstvenih težav med glavno obravnavo; zaradi nenujnosti njegove osebne udeležbe na glavni obravnavi (tožnik je podal pisno soglasje da se ga zasliši na njegovem domu) in nepodprtosti z ustreznimi dokazi ni mogoče oceniti drugače kot zavlačevalen manever.
dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – zelo hude posledice – dostop do prijave – vpogled v uradni zaznamek, ki je podlaga za uvedbo postopka – varstvo osebnih podatkov - neopredeljeno in neizpostavljeno pomembno pravno vprašanje - izjema od dostopa do informacij javnega značaja
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Ker se revident zgolj sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 in navaja le zakonsko besedilo, vprašanja pa ne izpostavi, revizija po tej določbi ni dovoljena.
Revident s svojimi navedbami, da se temelj prijave zoper njega in informacij, ki mu niso poznane, nanaša na njegovo interno in zaupno delo v službi kriminalista, zato ureditev, ki vsebino prijave obravnava pod pogoji zakona, ki varuje osebne podatke, omogoča možnost neustreznega in nedovoljenega pritiska na delo specifičnih organov kazenskega pregona, po presoji Vrhovnega sodišča zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
vrednost spornega predmeta - sosporniki - nedovoljen predlog - predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožniki so navadni sosporniki in zoper toženo stranko uveljavljajo terjatev, ki na njihovi strani ni solidarna. Tožniki so navedli le nediferencirano, skupno vrednost spora. Na ta način sodišču niso omogočili preizkusa obstoja predpostavke za dopustitev revizije iz četrtega odstavka 367. člena ZPP. Njihov predlog je zato nedovoljen in ga je revizijsko sodišče zavrglo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006212
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 262.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - kršitev kazenskega zakona - nevestno delo v službi – zakonski znaki kaznivega dejanja – krivda
Ugotovitev, kakšna je bila vsebina storilčeve zavesti in volje v trenutku izvršitve kaznivega dejanja, je ugotovitev dejanske narave in kot taka ne more biti predmet izpodbijanja z zahtevo za varstvo zakonitosti.
davki - dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – glavnica – obresti - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Pri presoji, ali je revizija dovoljena zaradi vrednosti izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe (1. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1), se upošteva zgolj višina glavnice, ta pa v obravnavanem primeru ne presega 20.000 EUR, kar pomeni, da revizija po tej določbi ni dovoljena.
Če pravna vprašanja, ki se nanašajo na vsebino zadeve, niso konkretizirana in jasno izpostavljena ter tudi ni pojasnjeno, katero pravno pravilo naj bi bilo kršeno, prav tako ni opisan njihov pomen za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava oziroma za razvoj prava preko sodne prakse, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Za dovoljenost revizije iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti zelo hude posledice konkretiziran in izkazane.
sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – osnova za izračun takse
Določba tretjega odstavka 18. člena ZST-1 določa, da če se s pravnim sredstvom odločba le deloma izpodbija, se vzame kot osnova za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela.
ZDen člen 73. ZNP člen 103. ZPP člen 367, 367/2, 367/3, 377.
predlog za dopustitev revizije – nepravdni postopek –denacionalizacija - določitev odškodnine – vrednost spornega predmeta – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelja sta odškodnino zahtevala na podlagi določbe 73. člena ZDen. Ta določba ureja razmerje med zavezancem za vrnitev denacionaliziranega premoženja in zavezancem za plačilo odškodnine, ta razmerja pa sodišče obravnava v nepravdnem postopku po pravilih 9. poglavja ZNP. Revizija zoper odločbo o določitvi odškodnine, izdano v nepravdnem postopku, je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega vrednost, ki jo Zakon o pravdnem postopku predpisuje kot pogoj za dovoljenost revizije (103. člen ZNP).
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11. ZCS-1 člen 27, 27/4. URS člen 14, 35.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - pooblastila carinskih organov - preiskava prevoznega sredstva - preiskava brez odredbe sodišča – pravica do zasebnosti – načelo enakosti - razlogi o odločilnih dejstvih
Četrti odstavek 27. člena ZCS-1, ki carinikom omogoča izvedbo preiskave brez predhodne odločbe sodišča, in na podlagi te določbe sprejeto stališče sodišč v konkretni zadevi, nista v nasprotju s pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave. Specifičnost carinske kontrole na meji, poudarjen javni interes pri njenem izvajanju in nižja stopnja pričakovane zasebnosti upravičujejo tudi nižji dokazni standard, kot ga za preiskavo skritih prostorov prevoznih sredstev določa ZKP.
tožbeni zahtevek - oblikovanje tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - odgovor na pritožbo - tožbeni predlog
Oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka je sicer res (predvsem) stvar tožnika samega, vendar je treba opozoriti, da lahko sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva da pobudo (tudi) za spremembe stvarnih predlogov, ki ostajajo v okviru tožbenega zahtevka, ki ga je postavil tožnik; ne sme pa oblikovati tožbenega zahtevka namesto njega. Kje je meja, do katere seže ta obveznost sodišča, je odvisno od vsakega posameznega primera.