ZDSve člen 10, 15, 15/2. ZVDZ člen 4, 105. ZUS-1 člen 63, 63/1.
volitve v državni svet – pravočasnost kandidature – štetje rokov v volilnih postopkih
V obravnavanem primeru je sporna pravočasnost kandidature za člana državnega sveta. Po drugem odstavku 15. člena ZDSve je treba kandidaturo predložiti pristojni volilni komisiji najpozneje trideset dni pred dnem glasovanja. Glede na Odlok o razpisu splošnih volitev v državni svet, po katerem so volitve za predstavnike lokalnih interesov razpisane za 21. 11. 2012, se je ta rok iztekel 21. 10. 2012 ob 24.00 uri.
ZDSve člen 10, 14, 14/1, 15, 15/1. ZVDZ člen 56, 103, 105.
varstvo volilne pravice – volitve v državni svet – zakonitost liste kandidatov in seznama izvoljenih predstavnikov, elektorjev občinskega sveta občine - položaj stranke – načelo zakonitosti v volilnih postopkih - naknadno spreminjanje Pravil med postopkom – (ne)jasen zapisnik volilne komisije občinskega sveta – napake v volilnem postopku – primerna uporaba ZVDZ
Načelo zakonitosti v volilnih postopkih zahteva, da se postopki (vsa volilna opravila) odvijajo po predpisih, ki veljajo v času razpisa volitev.
varstvo volilne pravice – pravočasnost vložitve kandidature - volitve v državni svet – razlaga drugega odstavka 14. člena ZDSve - štetje roka v volilnih postopkih – prepozno vložen seznam
V obravnavanem primeru je sporna pravočasnost vložitve seznama, ki ga je treba po drugem odstavku 15. člena ZDSve predložiti pristojni volilni komisiji najpozneje 30 dni pred dnem glasovanja. Glede na Odlok o razpisu splošnih volitev v Državni svet, po katerem so volitve za predstavnike lokalnih interesov razpisane za 21. 11. 2012, se je 30-dnevni rok iztekel 21. 10. 2012 ob 24.00 uri.
ZKP člen 331 – 335, 355, 364, 364/7, 371, 371/1-11, 371/2, 380, 382, 392. URS člen 29. EKČP člen 6, 6/3-d.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe - obravnava pred sodiščem druge stopnje - kontrolna funkcija sodišča druge stopnje - izvajanje dokazov - načelo neposrednosti - pravice obrambe - zaslišanje priče - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilnih prič - izjave soobtoženih - nedovoljen dokaz - razlogi za sum - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - nerazumljiv izrek - opis kaznivega dejanja
Sodišče druge stopnje je tisto, ki mora v okviru svoje kontrolne funkcije izvesti dokaze na obravnavi, saj samo odloči katere dokaze bo izvedlo zato, da bo preizkusilo v sodbi sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje. Povedano drugače, kontrolna funkcija sodišča druge stopnje, ko se odloči, da opravi obravnavo zaradi presoje pravilnosti dejanskega stanja v sodbi sodišča prve stopnje in utemeljenosti vložene pritožbe, je ravno v tem, da po neposredni izvedbi tistih dokazov, o katerih je podvomilo v pravilno oceno, presodi, ali so dokazi pravilno ocenjeni in na podlagi njih sprejeti pravilni dokazni zaključki.
varstvo volilne pravice - volitve elektorjev in člana za Državni svet – postopek kandidiranja – primerna uporaba 103. člena ZVDZ - (ne)sklic seje občinskega sveta – podaljšanje roka za predložitev seznama in kandidature – učinkovito pravno sredstvo - nepravilnosti v volilnem postopku – poseg v aktivno in pasivno volilno pravico
Za izvedbo volitev za člane državnega sveta je treba opraviti volilna opravila, določena v ZDSve, za izvedbo katerih roke določa rokovnik za izvedbo volilnih opravil, ki ga sprejme Državna volilna komisija. Ta opravila morajo biti opravljena tako, da imajo zainteresirani možnost, da uveljavijo svojo aktivno in pasivno volilno pravico.
spor o pristojnosti – izvršba na nepremičnine – šifra katastrske občine – napaka v predlogu za izvršbo
Ne glede na napako v predlogu za izvršbo se ta predlog nanaša na nepremičnine v katastrski občini Truške, zato je v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Kopru.
Materialnopravno pravilno je stališče obeh sodišč, da je prodajna pogodba, ki sta jo tožnik in toženec sklenila dne 19. 12. 2000, navidezna in zato neveljavna.
davki – dovoljenost revizije - davek od dohodkov iz dejavnosti odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – bistveno enako dejansko in pravno stanje – primerljivost judikatov - zelo hude posledice – nekonkretizirane posledice
Odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča je mogoče z uspehom uveljavljati le, če sta obravnavani primer in primer, na katerega se sklicuje revident, v bistvenem enaka.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - nova škoda – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – višina odškodnine – razlogi za revizijo
Tožnica tega, kar ni storila v pritožbi, ne more dopolnjevati oziroma uveljavljati v reviziji z zatrjevanjem zmotne uporabe materialnega prava, saj materialnopravne pravilnosti neobstoječih razlogov ni mogoče preverjati, morebitne procesne kršitve zaradi izostanka uradnega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava pri odmeri višine odškodnine pa pritožbenemu sodišču ne očita.
Glavni materialnopravni razlog izpodbijane sodbe o neutemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo premoženjske škode je, da je bila s tožničino izjavo iz leta 1994 o prostovoljnem prenehanju delovnega razmerja prekinjena vzročna zveza med škodnim ravnanjem njenega delodajalca v letu 1989 in tožničino izgubo na dohodku po prenehanju delovnega razmerja. Ti razlogi so skladni z osnovnim pravilom odškodninskega prava, da morajo biti za nastanek odškodninske obveznosti (za vsako vrste škode) sočasno izpolnjene štiri predpostavke, med katerimi je tudi vzročna zveza (131. člen OZ). Nadaljnje poslabšanje tožničinega zdravstvenega stanja že pretrgane vzročne zveze ni moglo ponovno vzpostaviti.
ZZK-1 člen 99, 148, 148/1, 149, 243, 243/1. ZZK člen 86, 86/1, 101, 101/1. Zakon o zemljiških knjigah člen 39, 68, 68/1, 104, 104/1. ZTLR člen 33. SPZ člen 267.
izbrisna tožba – aktivna legitimacija – pridobitev lastninske pravice – zemljiškoknjižno dovolilo – izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke
Ker vknjižba prepovedi razpolaganja ne predstavlja ovire za tožničin vpis lastninske pravice (do učinkovitega razpolaganja je namreč že prišlo pred začetkom učinkovanja vknjižbe prepovedi razpolaganja), morebitna ugoditev izbrisni tožbi (izbris vknjižbe prepovedi razpolaganja) ne bi mogla pomeniti
izboljšanje tožničinega položaja. Aktivna legitimacija tožnice za izbrisno tožbo
OZ člen 131, 131/1, 132. ZPP člen 339, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - izliv vode - odgovornost za škodo od nevarne stvari - krivdna odgovornost - odgovornost lastnika stanovanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe
Ugovoru se ugodi in se plačilni nalog Vrhovnega sodišča RS za plačilo sodne takse II DoR 282/2012 z dne 20. 8. 2012 razveljavi.
Revizija se dopusti glede preizkusa pravilnosti materialnega stališča o obstoju toženkine odškodninske odgovornosti in ali je višje sodišče storilo procesno kršitev, ko ni odgovorilo na pritožbene očitke o neobrazloženosti odločitve sodišča prve stopnje, da se od najemnine ne odštejejo odbitki glede nezasedenosti in neizterljivosti, o neutemeljeni zavrnitvi dokaznega predloga po postavitvi izvedenca fotografa in neupoštevanju listin – ponudb za izvajanje sanacijskih del.
ZOR člen 388, 389, 1019, 1019/3. ZPPSL člen 112, 112/1, 114, 114/1.
poroštvo – zastaranje – priglasitev terjatve v stečajnem postopku – pretrganje zastaranja – napotitev na pravdo - vložitev tožbe v manjšem obsegu od obsega napotitve
Sodišči se nista opredelili do konkretnega toženkinega ugovora, da in zakaj je treba šteti, da zastaranje terjatve kljub priglasitvi v stečajno maso ni bilo pretrgano.
prepoved vznemirjanja lastnika nepremičnine – negatorna tožba – postavitev zimskega vrta in klima naprav – imisije – hrup in smrad – odstranitev škodne nevarnosti
Za uspeh z negatorno tožbo ne zadostuje ob izkazani lastninski pravici obstoj slehernega posega v to pravico; ta mora biti tak, da dosega stopnjo vznemirjenosti po obče sprejemljivih standardih glede na okoliščine konkretnega primera.
V primeru, ko določena fizična ali pravna oseba v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. ali 55. člena ZTro nabavlja trošarinske izdelke in nastopa v poslovanju s trošarinskimi izdelki na podlagi dovoljenja carinskega organa kot oproščeni uporabnik, deluje v režimu odloga plačila trošarine in je s tem podvržena v ZTro natančno določenim pravilom takega poslovanja, ki omogoča nadzor nad poslovanjem s trošarinskimi izdelki.
V odškodninskih sporih zaradi domnevnih strokovnih napak v postopkih zdravljenja je trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo sklepanje o protipravnem ravnanju in o vzročni zvezi med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo, na pacientu. Pri presoji pravil o trditvenem in tudi dokaznem bremenu pacienta je potrebno izhajati iz razumnih in ne prestrogih zahtev. Dejstva o poteku konkretnega posega izhajajo iz zaznavnega področja zdravstvene ustanove. Pacient je nemalokrat v položaju, ko ne more zbrati (zavarovati, shraniti v dokazne namene) vseh potrebnih dokumentov o svojem zdravstvenem stanju in izvedenih posegih. Zadošča, če poda v tožbi trditve, na podlagi katerih lahko sodišče domneva o obstoju nedopustnega ravnanja. Zdravstvena ustanova, ki razpolaga z vso dokumentacijo, nato poda substancirane trditve glede dejstev, ki obstoju tim. strokovne napake nasprotujejo. Zaradi obrnjenega dokaznega bremena po prvem odstavku 131. člena OZ je na zdravstveni ustanovi dokazno breme vsebine pravnega standarda vestnega in medicinsko korektnega zdravljenja - če tega ne dokaže, ne bo zmogla ekskulpacijskega dokaznega bremena.
Toženka bi morala dokazati, da zdravnica operaterka ni ravnala nestrokovno. Ker tega ni dokazala (sodišče ni moglo ugotoviti, ali je ravno nenormalen potek živčnih vlaken vzrok poškodbe), je treba šteti, da zdravnica ni ravnala s skrbnostjo, kot se od nje kot strokovnjakinje pričakuje.