ZMZ člen 50, 50/2, 50/2-3, 50/3. ZS člen 2. ZUS-1 člen 64, 64/4, 81.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - ustavitev postopka - ponovni postopek - vezanost na pravno mnenje sodišča - upravni spor - pravni interes
Z izpodbijanim sklepom je toženka ustavila postopek za priznanje mednarodne zaščite, in sicer ob ugotovitvi, da je tožnik zapustil azilni dom in se v roku treh dni vanj ni vrnil, niti ji ni do dneva izdaje sklepa ničesar sporočil, prav tako ne osebi, ki ga zastopa v postopku. Na isti okoliščini utemeljuje tudi odgovor na tožbo, v katerem predlaga zavrženje tožbe, češ da tožnik ne izkazuje (več) pravnega interesa zanjo. Sodišče se s toženko ne strinja. Ne more namreč prezreti ključne okoliščine, da je bila tožniku že priznana subsidiarna oblika mednarodne zaščite, katere zakonitost je tudi že bila predmet sodne presoje v upravnem sporu in v tej zvezi izdane pravnomočne sodne odločbe ne le Upravnega sodišča, pač pa tudi Vrhovnega sodišča. To je izrecno poudarilo, da je treba, če bi toženka ugotovila, da tožniku ne gre mednarodna zaščita v obliki statusa begunca, smiselno upoštevati načelo iz 81. člena ZUS-1, da mu njegova (pri)tožba ne more biti v škodo, in mu priznati mednarodno zaščito v obliki in trajanju, kot mu je bila priznana z odpravljeno odločbo. Toženka v ponovljenem postopku pravnega mnenja Vrhovnega sodišča glede uporabe materialnega prava in glede nadaljnjega vodenja postopka ni upoštevala in tega ni z ničemer utemeljila, s tem pa je kršila pravila postopka.
denacionalizacija - vrednost podržavljenega premoženja - odškodnina zaradi zmanjšane vrednosti nepremičnine - ob podržavljenju dana odškodnina
V upravno sodni praksi se določbe 29. točke 3. člena ZDen v delu, kolikor se nanaša na ustrezno nadomestno zemljišče, ne razlaga v povezavi s prvim odstavkom 72. člena ZDen.
Prvostopenjski organ nadomestnega zemljišča, katerega vrednost je ugotovil v višini 6.025,00 DEM, ni upošteval kot odškodnine, dane za podržavljeno premoženje, ki se pri denacionalizaciji upošteva tako, kot določa prvi odstavek 72. člena ZDen. Pač pa je, upoštevajoč vrednost tega – nadomestnega - zemljišča ter vrednost podržavljenega zemljišča v višini 32.279,00 DEM, ugotovil delež neustreznosti v višini 81,3 % ter glede na to priznal prejšnjemu lastniku vrnitev lastninske pravice na v takem deležu, tj. 81,3 %. Prvostopenjski organ je odločil ob pravilni uporabi določb ZDen.
Javni interes v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja ščitijo poleg državnega pravobranilca tudi nevladne organizacije na področju varstva okolja, ki delujejo v javnem interesu.
Višina denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu osebi z mednarodno zaščito, ki ima lastne dohodke ali ji je preživljanje zagotovljeno kako drugače, se določi tako, da se od denarnega nadomestila odšteje višina povprečnih lastnih dohodkov, ki jih je oseba z mednarodno zaščito oziroma so jih zavezanci, ki so jo v skladu s predpisi RS dolžni in zmožni preživljati, prejeli v preteklih treh mesecih pred mesecem vložitve zahtevka. Pri tem, kaj se odšteje, je pomembno zgolj to, kaj je oseba z mednarodno zaščito prejela v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve zahtevka. Ni pa določeno, da bi moral imeti prosilec v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve zahtevka že priznan status osebe z mednarodno zaščito kot pogoj za to, da se lastni dohodek odšteje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da tožnica v zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh, kar je tudi jasno in določno utemeljila. Sodišče sprejema utemeljitev tožene stranke, da je ob upoštevanju kazenske sodbe, na podlagi katere tožnica prestaja zaporno kazen, temelj tožničine odškodninske odgovornosti podan in da v navedeni pravdni zadevi dejansko ostaja odprto le vprašanje višine odškodnine, ki pa bo odvisna od ugotovitev izvedenca medicinske stroke.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o popravi pomote - zavrženje tožbe
Sklep o popravi pomote je namenjen izključno popravi očitnih pomot, to je pomot tehničnega značaja, ne pa tudi zmot v izjavi volje organa. S popravo pomote se tako ne ustvarja ničesar novega in se odločba tudi ne dopolnjuje. S popravo zato ni mogoče popravljati zmotno izražene volje, do katere je prišlo npr. zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega predpisa. To pomeni, da s sklepom o popravi pomote ni dopustno posegati v pravice ali obveznosti strank. Zato sklepa o popravi pomote ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 40, 40/3. ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1. Uredba (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - izvedba postopka predaje prosilca za obravnavanje prošnje odgovorni državi članici EU - odločanje po prostem preudarku - upravni spor - obseg sodne kontrole
Zakonodajalec je toženko pooblastil, da o ukrepu omejitve gibanja odloča po prostem preudarku. V takšnem primeru je obseg sodne kontrole v upravnem sporu opredeljen z določbo tretjega odstavka 40. člena ZUS-1, po kateri sodišče preveri zgolj to, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka, ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen. Upravni akt, izdan po prostem preudarku, mora v obrazložitvi zajemati vse tiste dejanske in pravne okoliščine o načinu in mejah uporabe prostega preudarka, ki omogočajo preizkus upravnega akta.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov bivših hišniških stanovanj nepovratna gotovinska in kreditna sredstva - hišniška dela - prekinitev delovnega razmerja
Ker tožnik ne izpolnjuje enega izmed dveh kumulativno določenih pogojev za pridobitev upravičenj po materialnih določbah, sodišče preostalih razlogov izpodbijane odločbe za zavrnitev tožnikovega zahtevka, ne bo obravnavalo, saj je že ugotovitev o neopravljanju hišniških del tožnika v času uveljavitve SZ oziroma prenehanje opravljanja hišniških del pred uveljavitvijo SZ iz razlogov, ki so na strani tožnika, zadostna podlaga za utemeljeno zavrnitev njegovega zahtevka.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o izvršbi
Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Vsebinsko odločitev namreč vsebuje izvršilni naslov, to pa je odločba, s katero je bilo tožnikoma naloženo, da morata ustaviti vsa dela pri gradnji objekta.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1. Uredba (EU) 604/2013 člen 28, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - ugotavljanje istovetnosti prosilca - znatna nevarnost pobega iz države
Prosilcu za mednarodno zaščito se lahko začasno omeji gibanje, če je to potrebno zaradi ugotavljanja njegove istovetnosti.
Kadar obstaja znatna nevarnost, da bo oseba pobegnila iz države, lahko države članice na podlagi presoje vsakega posameznega primera osebo pridržijo, da bi omogočili izvedbo postopkov za predajo, vendar le, če je ukrep pridržanja sorazmeren in ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov.
Upravni organ je upoštevaje dejstvo, da gre za stanovanjsko-poslovni objekt, torej za enoten objekt, ki stoji na dveh parcelah, kot povečano neto tlorisno površino objekta pravilno upošteval povečano neto tlorisno površino celotnega objekta in ne samo dela objekta, ki sega na drugo parcelo.
ZVOP-1 člen 6, 6-1, 6-2, 6-3, 50, 50/3. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 214, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7. ZIS člen 107a.
osebni podatki - spletna stran - dnevniška datoteka - podatki v dnevniških datotekah spletne strani - inšpekcijski postopek - načelo zaslišanja stranke - pravica do izjave - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb upravnega postopka - vezanost na pravnomočno sodno odločbo
Toženka je v zadevi zagrešila bistvene kršitve pravil postopka. Ko je bila izpolnjena njena zahteva, da se onemogoči javni dostop do statistike obiskov spletnega strežnika spletne strani, in ko jo je tožnik obvestil, da je bilo izklopljeno tudi beleženje IP naslovov na strežniku, za nazaj pa so bili ti podatki izbrisani, namreč tožnika ni seznanila, da tudi drugi v dnevniških datotekah beleženi podatki pomenijo osebne podatke ter katera dejstva so bistvena za tak zaključek. Zaradi te kršitve je tožnik šele v tožbi podal ugovore, ne le pravne, ampak tudi dejanske narave, ki jih ni mogoče opredeliti kot nepomembne za odločitev. Vsi ti ugovori bi morali biti obravnavani že v inšpekcijskem postopku in nato v razlogih odločbe, ki zato ne zadošča zahtevanemu standardu obrazložitve. Bistveni zaključek, da tudi po izbrisu oziroma ukinitvi beleženja IP naslovov v dnevniških datotekah vsebovani podatki, na katere se nanaša odločba, pomenijo osebne podatke, je namreč obrazložen zgolj na splošni ravni, toženka pa se je premalo opredelila do dejanskih okoliščin konkretnega primera. Prav tako je zgolj splošno obrazložila, zakaj je odredila izbris oziroma prepoved beleženja le določenih podatkov: sama namreč v odločbi navaja, da je to empirično vprašanje, ki terja posebno analizo, ki pa je v obrazložitvi odločbe ni. Če se odločbe ne da preizkusiti, je to nadaljnja absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka.
Toženka večkrat izpostavi, da je tožnik s preusmeritvijo obiskovalcev na spletno stran prekoračil zakon. Pri tem ji ni mogoče slediti. Če razpolaga s pravnomočno sodno odločbo za preusmeritev, namreč tožniku ni mogoče očitati, da za preusmeritev nima pravne podlage. Čeprav se toženka z omenjeno odločitvijo sodišča morebiti ne strinja, ni tista, ki bi bila pristojna presojati njeno zakonitost, ampak je na pravnomočno sodno odločbo vezana.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1,-7. Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 8, 8/1, 8/1-1. Uredba o izvedbi kmetijske politike za leto 2010 člen 38, 38/9. Uredba Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. novembra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vira člen 57, 58.
plačilne pravice - zahtevek za izplačilo plačilnih pravic - zavrnitev zahtevka - prenos GERKa - kmetijsko gospodarstvo - čezmerna prijava površin - zbirna vloga
Tožnica na predmetnem GERK-u ni bila več upravičena do vlaganja zahtevkov za izplačilo, saj za ta GERK ni imela več pravice uporabe. S tem dejstvom je bila seznanjena in bi lahko zahtevek umaknila. Ker tega ni storila, je prvostopni organ upravičeno štel to kot čezmerno prijavljeno površino, na kateri se zahtevki na površino zavrnejo in ki je podlaga za znižanja in izključitve. Ker pa znaša preveč prijavljena površina več kot 20 % ugotovljene površine, je prvostopni organ utemeljeno zahtevek za plačilo zavrnil v celoti.
Prvostopenjski organ je pravilno zaključil, da tožnici uveljavljani zahtevek za izplačilo plačilnih pravic (v celoti) ne gre. To pa pomeni, da je bilo s tem odločeno v zvezi z vsemi prijavljenimi GERK-i tožnice, drugačna odločitev organa (tj. da bi odločil v zvezi s preostalimi GERK-i brez upoštevanja spornega GERK-a) pa bi bila nezakonita.
Z oddajo zbirne vloge ter njenim podpisom se je tožnica strinjala, da je seznanjena s pogoji za vlaganje zahtevkov in pridobitev plačil za leto 2010, zaradi česar se ne more z uspehom sklicevati na nevednost glede posledic v primeru, če zahtevka v tem delu ne bo umaknila.
javni razpis - nepovratna sredstva - ukrep Povečanje gospodarske vrednosti gozdov - nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa - zahteva za izplačilo sredstev - nenamenska raba mehanizacije - namen javnega razpisa
Tožnikova vloga se je nanašala na javni razpis, ki je izrecno kot cilj podpore določal izboljšanje učinkovitosti gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Iz opredelitve namena porabe sredstev, ki so bila tožniku odobrena z odločbo o pravici do sredstev, je treba izhajati tudi pri presoji, ali je tožnik ravnal v skladu z zahtevami predpisov, javnega razpisa in odločbo o pravici do sredstev.
Tožnik je na podlagi odločbe o pravici do sredstev kupil traktor za delo v gozdu, s katerim je do dneva kontrole opravil veliko delovnih ur, delo pa ni bilo opravljeno v zvezi s sečnjo in spravilom lesa. Zato je utemeljen zaključek tožene stranke, da je tožnik uporabljal mehanizacijo za delo izven gozdarske dejavnosti, kar pa je v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev.
mednarodna zaščita - status begunca - preganjanje - - zavrnitev služenja vojaškega roka v spopadu - prosilec iz Sirije
Dejanja preganjanja so tudi pregon ali kazen zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu, če bi služenje vojaškega roka vključevalo kazniva dejanja ali dejanja, ki spadajo med razloge za izključitev iz prvega odstavka 5. člena ZMZ. Pri tožniku gre za zavrnitev služenja vojaškega roka v času spopada, po vseh poročilih pa je povsem utemeljena tudi njegova bojazen, da bi služenje vojaškega roka vključevalo tudi kazniva dejanja. Sodišče poudarja še, da glede na 5. alinejo drugega odstavka 26. člena ZMZ za dejanje preganjanja zadostuje že zgolj pregon ali kazen zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka in ni določeno, da bi bila za to nujna usmrtitev. Ker so glede na povedano podani vsi pogoji za priznanje statusa begunca iz drugega odstavka 2. člena ZMZ, je sodišče odločbo tožene stranke, ki je tožniku priznala zgolj subsidiarno obliko zaščite, odpravilo in samo odločilo o tožnikovi prošnji tako, da mu je priznalo status begunca.
Sodišče se strinja s toženko, da gre pri rekonstrukciji in dozidavi za različni gradnji oziroma posega v prostor, ki ju je treba obravnavati ločeno. Kot izhaja iz določb ZGO-1 in OPN, so njune bistvene značilnosti povsem različne, saj je prva vezana na obstoječ objekt, druga pa pomeni novogradnjo. Zato tudi s stališča njune dovoljenosti po OPN ni nobenega razloga, da prizadeti stranki gradbenega dovoljenja ne bi zahtevali za vsakega od njiju posebej, z ločenima (lahko tudi časovno) zahtevkoma. Če bi bilo mogoče ta zahtevka obravnavati ločeno, torej posebej za novogradnjo in posebej za rekonstrukcijo, ni razloga, da ju toženka ne bi tako obravnavala tudi v primeru, ko sta bila vložena hkrati.
neposredna plačila v kmetijstvu - obnova postopka - obnova postopka po uradni dolžnosti - obseg dodeljenih plačilnih pravic
Zaradi spremenjene odločbe o dodelitvi plačilnih pravic za leto 2007 je imel prvostopenjski organ podlago za obnovo postopka na podlagi prvega odstavka 45. člena ZKme-1.
Drugostopenjski organ je pravilno ugotovil dejansko stanje v zvezi z obsegom dodeljenih plačilnih pravic oziroma višino izplačil za plačilne pravice, ki jih je imel tožnik ob izdaji prvostopne odločbe v letu 2010. Na podlagi ugotovljenega obsega dodeljenih plačilnih pravic je ugotavljal % čezmerne prijave (neupravičenih površin) ter ugotovil, da kršitev pri prijavi nima vpliva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zastavljene nepremičnine
Po določbah ZBPP mora prosilec v vlogi navesti resnične podatke o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Zato bi moral tožnik v vlogi navesti tudi lastništvo zastavljene nepremičnine.
ZMat člen 1, 4, 4/2. Pravilnik o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami člen 3, 3/1, 3/1-1. ZUS-1 člen 17, 17/5, 32, 32/2, 37, 37/1. ZUP člen 215, 215/3, 215/7, 222, 222/1.
matura - pravica opravljati maturo na podlagi prilagojenega načina opravljanja ali ocenjevanja - drugi utemeljeni primeri zaradi poškodb ali bolezni - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke - pravni pouk upravnega akta - upravni spor - poseg v pravico do učinkovitega sodnega varstva - začasna odredba
Izpodbijani akt zadeva tožničino zakonsko pravico do opravljanja mature na podlagi prilagojenega načina opravljanja ali ocenjevanja znanja, ki jo kandidati s posebnimi potrebami lahko imajo na dveh možnih podlagah, in sicer če so bili v izobraževalne programe usmerjeni z odločbo o usmeritvi po ZUOPP ali pa tudi v drugih utemeljenih primerih zaradi poškodb ali bolezni (drugi odstavek 4. člena ZMat). Ta pravica ima tudi ustavno podlago. Če ima upravni akt take bistvene pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče presoditi, ali je zakonit ali ne, sme sodišče akt odpraviti s sodbo, ne da bi poslalo tožbo v odgovor. Med bistvene pomanjkljivosti, ko je v sporu vpletena zakonska pravica, ki ima ustavnopravno vez z načelom enakega dostopa do izobraževanja, spada tudi situacija, ko izpodbijani akt očitno nima dovolj konkretiziranih razlogov glede subsumpcije dejstev pod zakonski dejanski stan. Tožena stranka namreč v izpodbijanem aktu pravi samo, da tožnica ne spada med druge kandidate; ne navaja pa nobenega razloga, zakaj ne spada med druge kandidate - morebiti zaradi narave posledic poškodbe, nesreče ali bolezni ali pa ker se bolezen, poškodba ali nesreča ni zgodila neposredno pred opravljanjem mature. Pri tem je treba pojem „neposredno“ pred opravljanjem mature razlagati in uporabiti v skladu z namenom ZMat in sistematično metodo tako, da to lahko pomeni tudi dalj časa pred opravljanjem mature, če bolezen ali poškodba traja ves čas od nastanka do mature.
Tožena stranka je nezakonito posegla v pravico tožnice do učinkovitega sodnega varstva, kajti zahtevek iz drugega odstavka 4. člena ZMat je prejela skoraj 6 mesecev pred začetkom mature, odločbo bi morala izdati v 2 mesecih od prejema popolne vloge, izdala pa jo je po več kot 5 mesecih. Nadalje je bil nezakonit poseg storjen s tem, ker izpodbijani sklep ni imel pravnega pouka glede možnosti sodnega varstva. Ni pa bilo posega v tožničino pravico do učinkovitega sodnega varstva s tem, ker tožena stranka ni izdala dopolnilne odločbe, ampak je ravnala prav, ko je pritožbo tožnice zavrgla kot nedopustno in ji določila rok za tožbo v upravnem sporu, ki začne teči od vročitve drugostopenjskega akta.
Ker sodišče po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 lahko odloži izvršitev izpodbijanega akta samo do izdaje pravnomočne odločbe, v prvi točki izreka sodbe pa je že izdalo odločbo o tožbi v tem upravnem sporu, ki postane pravnomočna z njeno vročitvijo strankama, tožnica ni izkazala verjetnosti, da bi ji z izvršitvijo akta nastala težko popravljiva škoda, ki bi jo lahko sodišče preprečilo z izdajo začasne odredbe. Zato je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo kot neutemeljeno.
DDV - davek od dohodkov iz dejavnosti - obrazložitev odločbe - kršitev določb postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je v pritožbi in dopolnitvi pritožbe navajal dejstva in okoliščine, ki jih pritožbeni organ v postopku ni presodil, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost odločitve. S tem, ko se pritožbeni organ ni opredelil konkretno do posameznih bistvenih navedb tožnika v pritožbi in dopolnitvi pritožbe, je posledično dejansko stanje glede okoliščin v zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno, kar ima lahko za posledico tudi nepravilno uporabo materialnega prava.