sredstva za odpravo škode na strojih in opremi - nepopolna vloga - rok za dopolnitev vloge - vrnitev v prejšnje stanje - varstvo pravic strank
Tožena stranka smiselno podanega predloga za vrnitev v prejšnje stanje po prvem odstavku 103. člena ZUP ni upoštevala. Četudi tožnica ni navedla zakonske določbe, je bila njena vsebina vloge takšna, da bi tožena stranka morala v skladu z drugim odstavkom 7. člena ZUP tožnico opozoriti na možnost vrnitve v prejšnje stanje. Ker tega ni storila, je bilo kršeno načelo varstva pravic stranke po določbi 7. člena ZUP.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - uresničevanje javnega interesa na področju športa - razpisni pogoj
Tožničina zahteva je bila zavrnjena, ker program, ki ga je prijavila ni izpolnjeval pogoja za uvrstitev v izbor in ne zato, ker njen program ne bi bil izbran izmed uvrščenih programov. To pomeni, da (ne)dodelitev sredstev za programe drugih prosilcev ni pravno odločilna za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve.
ZV-1 člen 117. ZGJS člen 5, 5/2, 7. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 14, 14/1, 15.
obveznost priključitve na javni vodovod - oskrba s pitno vodo - priključek stavbe na javni vodovod
Objekt A. je bil res zgrajen kot prizidek k stanovanjski hiši B., vendar stoji na svoji nepremičnini in je v tožničini lasti, zato je tožnica kot lastnica in samostojna uporabnica storitev javne službe oskrbe s pitno vodo dolžna izvesti priključek svoje stavbe na javni vodovod.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki
Prostorski akt v primeru, ko so izpolnjeni požarno-varstveni predpisi in sanitarni pogoji, minimalnega odmika novogradnje od meje sosednje parcele ne določa, in to tudi v primeru, če bi tožniki imeli prav, in ne bi šlo za območje vaškega jedra. Ker tožnica ne navaja, da v obravnavanem primeru pri nameravani gradnji požarno varstveni predpisi in sanitarni pogoji ne bi bili izpolnjeni (da so izpolnjeni, je v izpodbijani odločbi ugotovil upravni organ prve stopnje), predpisan najmanjši 4 m odmik od meje sosednje parcele za novogradnjo, v obravnavanem primeru ne bi prišel v poštev, tudi če bi dejansko šlo za novogradnjo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - obvezna razlaga PUP
Obvezna razlaga enostavne in nezahtevne objekte, katerih gradnja je dovoljena na območju kmetijskih zemljišč, omejuje, saj izrecno navaja samo nekatere od objektov, ki so kot enostavni ali nezahtevni opredeljeni v navedeni uredbi, zato je z navedeno obvezno razlago četrta alineja 5. člena PUP dobila vsebino, kot jo pred obvezno razlago ni imela. Zato po presoji sodišča v tem primeru ne gre za obvezno razlago PUP, ampak za spremembo PUP.
status naročnika po ZJNVETPS - dobavitelj električne energije - sistemski operater
Dobavitelj električne energije je tisti, ki jo ponuja oz. prodaja. V tem pogledu je sistemski operater lahko zgolj dobavitelj (prodajalec) električne energije v razmerju do nadaljnjih uporabnikov, ne pa tudi z vidika zagotavljanja (kupovanja) električne energije omrežju, katerega upravitelj je. To zagotavlja tožnica s tem, da energijo prodaja (sklepa posle z elementi prodajne pogodbe) na trgu.
gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - pravni interes - dostop do javne ceste - nujna pot
Morebitna omejitev tožničine lastninske pravice z vzpostavitvijo služnostne poti je odvisna od izida nepravdnega postopka pred sodiščem, kar pomeni, da je varstvo tožničinih pravic v zvezi s tem zagotovljeno v drugem postopku, izid tega postopka pa je bodoče negotovo dejstvo. Vpliv izdaje gradbenega dovoljenja na izvrševanje drugih tožničinih pravic je torej zgolj hipotetičen oziroma posreden, njen interes za ohranitev ene od možnosti za določitev dostopa nepremičnine A.A. do javnega cestnega omrežja pa ima v kontekstu obravnavanega postopka značaj dejanskega in ne pravnega interesa. Sodišče zato ugotavlja, da tožnica tudi s tega vidika ne izkazuje pravnega interesa za sodelovanje v upravnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - stroški upravnega postopka - pravna podlaga za izplačilo
Stroški upravnega postopka v zvezi z uveljavljanjem tožnikove pravice do nadomestila plače niso zajeti z odločitvijo o obsegu BPP, ki je bila tožniku dodeljena z odločbo z dne 29. 7. 2013. Zato tudi odločitev o vrnitvi zneska, ki ga je toženka izplačala tožnikovemu pooblaščencu za upravni postopek, ne more temeljiti na 48. členu ZBPP.
ZKme-1 člen 4, 18. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 člen 13.
program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - prevzem zaščitene kmetije - izročilna pogodba - solastništvo kmetije prenosnika
Namen zadevnega ukrepa (pomoč mladim prevzemnikom kmetij) je v tem, da se finančno pomaga prvim prevzemnikom kmetije, da ti in njegovi družinski člani opravljajo na njej kmetijsko dejavnost in da se bo ta opravljala na podlagi notarsko zapisanih pogodb. Kot prevzem kmetije za namen izvedbe tega ukrepa se torej upošteva prevzem kmetije (tudi zaščitene), kar je bilo z notarskim zapisom o sklenitvi pravnih poslov (Izročilne pogodbe, Pogodbe o dosmrtnem preživljanju in Pogodbe o ustanovitvi služnostne pravice) tudi izvedeno.
ZEN člen 29, 29/2, 31, 31/1, 31/2, 31/3, 35, 35/4, 35/4-8. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju ter evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 8.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - kršitev pravil postopka
Sestavina elaborata je tudi zapisnik mejne obravnave, zato je dolžnost upravnega organa v okviru presoje elaborata tudi presoja zapisnika mejne obravnave, ki izkazuje potek mejnega postopka.
Prvostopenjski organ ni preizkusil pravilnosti poteka mejne obravnave, kot je izhajal iz zapisnika o mejni obravnavi. Ker organ ni ustrezno preveril elaborata, ni mogel svoje odločitve opreti zgolj na podpis zapisnika kot soglasje o strinjanju s potekom meje in določbo 36. člena ZEN, saj zapisnik o mejni obravnavi, ker ne vsebuje navedbe poteka obravnave, s čimer se zastavlja vprašanje pravilnosti in njene izvedbe, ne omogoča presoje elementov, na podlagi katerih je tožnik svojo voljo (soglasje) oblikoval.
ZUJF člen 230. ZVojI člen 86. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1, 213.
vojni invalid - invalidnina - sprememba načina izplačevanja invalidnine - zahteva za izdajo odločbe - upravna zadeva
Rok izplačila invalidnine ni obvezna sestavina izreka odločbe v smislu 213. člena ZUP, saj ZVojI določa, da odločbe, s katerimi se prizna pravica do invalidnine, izvršujejo upravne enote po uradni dolžnosti, pri čemer pa že zakon določa rok plačila. Odločitev prvostopnega organa v izpodbijanem sklepu, s katerim je zavrgel zahtevo tožnika za izdajo odločbe o spremenjenem načinu izplačevanja invalidnine po ZUJF, je zato pravilna, ker ne gre za upravno zadevo.
Spremenjeni način izplačevanja invalidnine ne predstavlja spremembe višine invalidnine, torej ne predstavlja spremembe pravice. Zato je odločitev upravnega organa, ko je vlogo tožnika za izdajo upravne odločbe na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel, pravilna.
ZUPJS za odločanje o oprostitvi plačil socialno varstvenih storitev določa pristojnost socialnega sodišča, ne pa Upravnega sodišča RS. Sodišče se je izreklo za stvarno nepristojno in bo na podlagi prvega odstavka 23. člena ZPP zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopilo v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - odprava odločbe prve stopnje - obnova postopka po uradni dolžnosti - novo dejstvo
Zaradi spremenjene odločbe o dodelitvi plačilnih pravic za leto 2007 za travnike je imel prvostopenjski organ podlago za obnovo postopka na podlagi prvega odstavka 45. člena ZKme-1. Iz odločb o dodelitvi plačilnih pravic – z dne 23. 2. 2011 izhaja, da je tožniku dodeljenih 238,28 plačilnih pravic za travnike, iz odločbe o prenosu plačilnih pravic v letu 2008 pa, da je 187,74 plačilnih pravic prenesel v drug KMG. Ostalo mu je torej le 50,54 plačilnih pravic za travnik, toliko pa jih je prvostopenjski organ pravilno upošteval.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa - varstvo osebnih podatkov - biometrični osebni podatki
Tonski zapis seje Programskega sveta RTV Slovenije vsebuje varovane biometrične osebne podatke članov Programskega sveta in drugih aktivnih udeležencev, ki javnosti po ZDIJZ in ZVOP-1 ne morejo biti posredovani.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vložitev pritožbe
Presoja verjetnega izgleda za uspeh ne sme preseči pravnega standarda očitne nerazumnosti zadeve, ki je nedefiniran pravni standard, katerega vsebino je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej. V obravnavanem primeru organ za BPP ni presegel navedenega pravnega standarda. Upošteval je namreč okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero je tožnik vložil prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, in sicer okoliščine in dejstva, ki izhajajo iz sodbe ter okoliščine in dejstva, ki izhajajo iz povzetka pritožbenih razlogov zoper prvostopno sodbo, ki jih je organu za BPP posredoval tožnikov pooblaščenec, ter ocenil, da glede na ugotovljene okoliščine in dejstva tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh. Ocena organa za BPP o nepodani verjetnosti izgledov in ugotovitev, da je pričakovanje oziroma zahteva tožnika v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem ter pravno podlago za uspeh zadošča za utemeljeno zavrnitev prošnje glede na besedilo določbe 24. člena ZBPP.
mednarodna zaščita - mladoletni begunec - prošnja za združitev družine - preložitev osebnega razgovora - korist otroka
V obravnavani zadevi gre za mladoletnega tožnika brez spremstva. Čeprav se je CSD na to skliceval, toženka v izpodbijani odločbi ni presodila vprašanja koristi otroka, kar pa je vodilo v vseh postopkih, v katerih so udeleženi mladoletni otroci. Združevanje družine mladoletnega otroka s starši je nedvomno v korist otroka.
Zaključek, da je preložitev osebnega razgovora tožnikov zakoniti zastopnik predlagal iz neopravičljivih razlogov, je glede na podatke upravnega spisa preuranjen. Upoštevaje, da je CSD v prošnji za preložitev osebnega razgovora navedel, da se mladoletni tožnik nahaja na Finskem in da je njegov prihod v Slovenijo odvisen od postopkov na Finskem, bi morala toženka pri pristojnih organih Finske navedeno preveriti in ugotoviti, ali obstaja opravičljiv razlog za to, da tožnik ne more priti v Slovenijo in se udeležiti osebnega razgovora.
javni razpis - sofinanciranje doktorskega študija - razpisni pogoji
Ker je Policija organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve, ki sodi v državno upravo, saj je upravni organ, ki opravlja tam določene upravne naloge, je prvostopenjski organ pravilno tožnici ni priznal 10 točk, temveč 0 točk, kajti delovna mentorica tožnice je zaposlena v državni upravi. Sporno razpisno merilo je bilo namreč določeno jasno, nedvoumno in nikakor ne zavajajoče (''delovni mentor je strokovnjak iz gospodarstva oziroma negospodarstva, razen državne uprave...'')
ZUJF člen 162. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju člen 3.
javni uslužbenec - naziv javnega uslužbenca - napredovanje v višji naziv - pridobljene pravice
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je bilo z ZUJF poseženo v tožničine pridobljene pravice, saj o njenem napredovanju pred uveljavitvijo ZUJF še ni bilo odločeno niti ni bil vložen predlog za napredovanje v višji naziv.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje iz javnih sredstev na področju dejavnosti vrhunskega športa - obseg sodne presoje - uporaba določb ZUP
Ugotavljanje, kako in zakaj je z enakim programom pri enakih merilih, merilo „možnost uresničevanja javnega interesa na področju športa s programom“ ovrednoteno z manjšim številom točk kot pa v prejšnjem letu, čeprav gre po navedbah tožnika za razširjeni program iz lanskega leta, ni predmet presoje v tem upravnem sporu.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 člen 24, 24/2. Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 16, 16/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - prijava OMD zahtevka na istih zemljiščih - čezmerna prijava površin - zavrnitev zahtevka
V okviru administrativne kontrole je bilo ugotovljeno, da GERK z oznako 4236233 v površini 0,87 ha in GERK z oznako 899894 v površini 0,97 ha pripadata drugemu kmetijskemu gospodarstvu in ne kmetijskemu gospodarstvu tožnice, zaradi česar je po ugotovitvi, da znaša čezmerna prijava več kot 20 % prijavljenih površin, prvostopenjski organ tudi pravilno zaključil, da tožnici uveljavljani OMD zahtevek (v celoti) ne gre. To pa pomeni, da je bilo s tem odločeno v zvezi z vsemi prijavljenimi GERK-i tožnice, drugačna odločitev (tj. da bi odločil v zvezi s preostalimi GERK-i brez upoštevanja spornih dveh GERK-ov) pa bi bila nezakonita.