patent - veljavnost patenta - vrnitev v prejšnje stanje - prenehanje veljavnosti patenta
Tožnica se ne more sklicevati na novo, 3. 11. 2005 predloženo dokazilo, saj je bilo glede na pravnomočen sklep toženke z dne 30. 7. 2010, ki ni dovolila vrnitve v prejšnje stanje, predloženo prepozno, to je po preteku v prvem odstavku 91. člena ZIL-1 predpisanega roka.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - priglasitev stroškov - DDV- davčna stopnja
Tožena stranka je tožniku priznala DDV po stopnji, ki je veljala na dan, ko je bila odvetniška storitev opravljena. Odločitev o višini stopnje DDV je odvisna od določb ZDDV-1. V zadevi, kot je obravnavana, je relevantna ugotovitev, kdaj je bila odvetniška storitev opravljena. Področni prepisi, ki se nanašajo način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov za opravljeno pravno storitev, na drugačno odločitev glede uporabe stopnje DDV ne morejo vplivati. Tožnik je po končani opravi storitve v skladu z 40. členom ZBPP predložil organu za BPP napotnico in priložil stroškovnik, v katerem je tudi sam obračunal 20 % DDV glede na stopnjo, ki je veljala v času, ko je bila storitev opravljena. Dejstvo, da je odvetnik v skladu z ZBPP izdal račun šele po prejemu sklepa o nagradi, ta pa je segal že v čas, ko je glede obdavčitve z DDV že veljala nova (višja) davčna stopnja, ne vpliva na odločitev glede višine stopnje DDV oz. ne spremeni okoliščin glede trenutka, kdaj je bila storitev opravljena po ZDDV-1.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - odpis dolga
Tožena stranka je v zvezi z vračilom prejete BPP tožnico (zgolj) pozvala, da povrne stroške, ki so bili izplačani, o tem pa ni izdala upravnega akta. V zadevi zato niso podani pogoji za odločanje o odpisu dolga, zaradi česar je bil izpodbijani sklep izdan preuranjeno.
ZDru-1 člen 5, 5/2, 14, 14/1, 19, 19/4. ZUP člen 9, 43, 43/2, 43/4, 142, 142/3, 240, 240/1, 246, 246/1.
društvo - registracija spremembe zastopnika društva - stranka v postopku - stranski udeleženec - pritožba zoper odločbo o registraciji spremembe zastopnika društva - pravni interes - pravica do izjave
V zadevi ni sporno le vprašanje ne/registracije spremembe zastopnika društva, pač pa je za tožnico najprej sporno vprašanje priznanja lastnosti stranskega udeleženca C.C. (domnevnemu članu tožnice) že v postopku na prvi stopnji upravnega odločanja. Toženka je, ko je odločala v pritožbenem postopku, to vprašanje prezrla, četudi je bistveno za odločanje o pritožbi C.C. Tožnica je v tej zvezi navedla številne dejanske in pravne argumente ter se sklicevala na sodno prakso Vrhovnega sodišča, na kar toženka ni odgovorila, s tem pa je tožnico prikrajšala v njeni pravici do enakega varstva pravic.
Skladno z novejšo sodno prakso, ki se nanaša na uporabo 43. in 142. člena ZUP, mora predlagatelj že v vlogi konkretno opredeliti, katero osebno korist, oprto na zakon ali drug predpis, zasleduje. Zgolj zatrjevanje, da so bila pri sprejemu sprememb temeljnega akta društva kršena pravila postopka, za izkazovanje pravnega interesa ne zadostuje.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz zaposlitve - pokojninska renta iz tujine - pokojnina - predhodno vprašanje - status rezidenta
Pri presoji, ali je določen prejemek pokojnina, se za namene ZDoh-2 smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji.
Prejemki iz vira 1109 predstavljajo pokojninsko rento in se zato obdavčijo po šestem odstavku 127. člena ZDoh-2 po 25 % stopnji.
Vprašanje o statusu rezidenta mora biti kot predhodno vprašanje rešeno vsaj z dokončno odločbo. Ob izdaji prvostopenjske odločbe to vprašanje še ni bilo dokončno rešeno, saj je bila izpodbijana odločba izdana pred potekom pritožbenega roka zoper odločbo, s katero je bilo rešeno predhodno vprašanje. Vendar pa ta kršitev ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločbe, saj je v času izdaje drugostopenjske odločbe odločitev o predhodnem vprašanju postala dokončna.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/1992 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 2, 12/2, 12/3, 12/3-1, 68.
plačilo carinske dajatve - dvom v pravilnost tarifne uvrstitve - fizični in dokumentarni pregled blaga
Zavezujoča tarifna informacija ali zavezujoča tarifna informacija o poreklu sta zavezujoči za carinske organe glede imetnika potrdila le v zvezi s tarifno uvrstitvijo ali določitvijo porekla blaga (drugi odstavek 12. člena CZ). Imetnik takšne informacije pa mora biti sposoben dokazati, da za tarifne namene, prijavljeno blago v vseh točkah ustreza blagu, opisanem v potrdilu (1. alinea tretjega odstavka 12. člena). Tudi po mnenju sodišča tožeča stranka kot imetnik tarifne informacije ni bila sposobna dokazati, da prijavljeno blago v vseh točkah ustreza blagu, ki je predmet ZTI.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-9. Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja člen 7, 7/1.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - razkritje dokumenta javnosti - možnost nastanka škodljivih posledic zaradi razkritja
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka na podlagi vseh razpoložljivih podatkov v pritožbenem postopku ugotovila in obrazložila, zakaj razkritje zahtevanih dokumentov ne more povzročiti napačnega razumevanja. Zato je neutemeljen tožbeni očitek, da tožena stranka ni pravilno uporabila materialnega predpisa, to je ZDIJZ. Iz določbe 6. člena ZDIJZ jasno izhaja, da je potrebno za predpisano izjemo ugotoviti tudi škodni pogoj in da je to samostojen pogoj.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dopolnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Prošnja za brezplačno pravno pomoč mora vsebovati vse elemente, ki jih določa 32. člena ZBPP. Če le-teh ne vsebuje, mora organ za brezplačno pravno pomoč postopati, ker ZBPP tega ne ureja, po ZUP. Ta organu, ki odloča v zadevi, v prvem odstavku 67. člena nalaga, da zahteva od vlagatelja vloge, naj nepopolno vlogo v danem roku dopolni oziroma popravi. Če stranka v danem roku pomanjkljivosti ne odpravi oziroma vloge ne dopolni, organ takšno vlogo s sklepom zavrže.
dostop do informacij javnega značaja - izjema od dostopa do informacij javnega značaja - avtorsko delo - kuharski recept
Tožeča stranka v tožbi navaja okoliščine in dejstva, ki se lahko nanašajo le na izvirnost in individualnost samega kolača, ne pa na recept. S temi navedbami zato ne more uspešno izpodbijati dejstva, da kriterija individualnosti zahtevani recept ne izpolnjuje. Tožbena trditev, da predstavlja recept v skladu določili Zakona o avtorski in njej sorodnimi pravicami, avtorsko delo, je zato po presoji sodišča brez dejanske in pravne podlage.
sredstva za odpravo škode na strojih in opremi - nepopolna vloga - rok za dopolnitev vloge - vrnitev v prejšnje stanje - varstvo pravic strank
Tožena stranka smiselno podanega predloga za vrnitev v prejšnje stanje po prvem odstavku 103. člena ZUP ni upoštevala. Četudi tožnica ni navedla zakonske določbe, je bila njena vsebina vloge takšna, da bi tožena stranka morala v skladu z drugim odstavkom 7. člena ZUP tožnico opozoriti na možnost vrnitve v prejšnje stanje. Ker tega ni storila, je bilo kršeno načelo varstva pravic stranke po določbi 7. člena ZUP.
ZKme-1 člen 4, 18. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 člen 13.
program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - prevzem zaščitene kmetije - izročilna pogodba - solastništvo kmetije prenosnika
Namen zadevnega ukrepa (pomoč mladim prevzemnikom kmetij) je v tem, da se finančno pomaga prvim prevzemnikom kmetije, da ti in njegovi družinski člani opravljajo na njej kmetijsko dejavnost in da se bo ta opravljala na podlagi notarsko zapisanih pogodb. Kot prevzem kmetije za namen izvedbe tega ukrepa se torej upošteva prevzem kmetije (tudi zaščitene), kar je bilo z notarskim zapisom o sklenitvi pravnih poslov (Izročilne pogodbe, Pogodbe o dosmrtnem preživljanju in Pogodbe o ustanovitvi služnostne pravice) tudi izvedeno.
gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - pravni interes - dostop do javne ceste - nujna pot
Morebitna omejitev tožničine lastninske pravice z vzpostavitvijo služnostne poti je odvisna od izida nepravdnega postopka pred sodiščem, kar pomeni, da je varstvo tožničinih pravic v zvezi s tem zagotovljeno v drugem postopku, izid tega postopka pa je bodoče negotovo dejstvo. Vpliv izdaje gradbenega dovoljenja na izvrševanje drugih tožničinih pravic je torej zgolj hipotetičen oziroma posreden, njen interes za ohranitev ene od možnosti za določitev dostopa nepremičnine A.A. do javnega cestnega omrežja pa ima v kontekstu obravnavanega postopka značaj dejanskega in ne pravnega interesa. Sodišče zato ugotavlja, da tožnica tudi s tega vidika ne izkazuje pravnega interesa za sodelovanje v upravnem postopku.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - uresničevanje javnega interesa na področju športa - razpisni pogoj
Tožničina zahteva je bila zavrnjena, ker program, ki ga je prijavila ni izpolnjeval pogoja za uvrstitev v izbor in ne zato, ker njen program ne bi bil izbran izmed uvrščenih programov. To pomeni, da (ne)dodelitev sredstev za programe drugih prosilcev ni pravno odločilna za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve.
disciplinski ukrep ZAPS - odgovorni vodja projekta - odgovornost za kršitev - naklep - obrazložitev krivde
Prestavitev lokacije glavnih rezervoarjev za gorivo in kurilno olje ter sprememba tras komunalne infrastrukture glede na lokacijo, ki je določena v gradbenem dovoljenju, pomeni, da so pri gradnji nastale spremembe pogojev iz gradbenega dovoljenja, zato ni mogoče govoriti, da gre za gradnjo v skladu s pogoji gradbenega dovoljenja.
V predpisih ni podlage, da bi bila toženka, četudi ob identičnem dejanskem stanju, vezana na odločitev upravnega organa v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, toliko manj torej na ugotovitve v obrazložitvi tega dovoljenja (glede ugotovitve, da ne gre za neskladno gradnjo).
Obrazložitev o krivdi mora vsebovati tudi razloge, ki se nanašajo na kršiteljevo voljo glede nastanka prepovedane posledice. Zato je treba pri posameznem ravnanju ugotoviti okoliščine, ki organu omogočajo sklep o določeni stopnji zavestnega in voljnega ravnanja kršitelja v razmerju do nedovoljenih posledic, ki jih je treba konkretizirati in vse to v odločbi tudi navesti.
Tožena stranka odločilnega dejstva (procesnega pogoja) za uporabo določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP ni ugotavljala. Ugotovila je zgolj, da je bila prošnja za dodelitev BPP vložena za isto pravdno zadevo, v priloženem spisu pa se ne nahajajo podatki, ki bi sodišču omogočili presojo, ali gre pri predmetni prošnji za identično zadevo, o kateri je tožena stranka že odločila s svojo odločbo BPP 194/2014 z dne 4. 2. 2014. Prav tako tožena stranka v postopku pred izdajo sklepa ni ugotovila, ali sta se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero je tožnica oprla svojo prošnjo za dodelitev BPP, od izdaje zavrnilne odločbe spremenila.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - stroški upravnega postopka - pravna podlaga za izplačilo
Stroški upravnega postopka v zvezi z uveljavljanjem tožnikove pravice do nadomestila plače niso zajeti z odločitvijo o obsegu BPP, ki je bila tožniku dodeljena z odločbo z dne 29. 7. 2013. Zato tudi odločitev o vrnitvi zneska, ki ga je toženka izplačala tožnikovemu pooblaščencu za upravni postopek, ne more temeljiti na 48. členu ZBPP.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - razvrstitev objektov
Neutemeljena je navedba, da naj bi bila poljski WC in kamin enostavna objekta v smislu Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ker da kot majhni stavbi dopolnjujeta obstoječo pozidavo, in da zato gradbeno dovoljenje ni potrebno. Že prvostopenjski organ je namreč pravilno zavrnil to stališče s pojasnilom, da ne gre za dopolnitev obstoječe pozidave, saj niti pritlični objekt nima dovoljenja za gradnjo.
gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - pravočasna priglasitev udeležbe - obvestilo o vodenju postopka - vročilnica - možnost udeležbe
Ugotavljanje istovetnosti podpisa je delo izvedenca grafologa, saj je potrebno strokovno znanje, ki ga sodišče nima. Tega dokaza oziroma drugega dokaza, ki bi dokazoval, da sporne vročilnice ni podpisal on (na primer zaslišanja priče, ki bi potrdila, da je sporno vročilnico podpisala ona), pa tožnik ni predlagal.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - varovani pas lokalne ceste - uskladitev izvedbe objekta - nadstrešnica - odstranitev korita
Za inšpekcijski ukrep v delu, ki se nanaša na uskladitev izvedbe objekta nadstrešnice, stvarna pristojnost inšpektorja za ceste ni podana. Določba pete alinee 1. točke 118. člena ZCes-1 se namreč nanaša na stvarno pristojnost inšpektorja za ceste v primeru gradnje in rekonstrukcije stavb in objektov v nasprotju s soglasjem, zgolj takrat, ko soglasje ni sestavni del gradbenega dovoljenja. Inšpekcijske ukrepe pri neskladni gradnji pa določa 153. člen ZGO-1.
ZV-1 člen 117. ZGJS člen 5, 5/2, 7. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 14, 14/1, 15.
obveznost priključitve na javni vodovod - oskrba s pitno vodo - priključek stavbe na javni vodovod
Objekt A. je bil res zgrajen kot prizidek k stanovanjski hiši B., vendar stoji na svoji nepremičnini in je v tožničini lasti, zato je tožnica kot lastnica in samostojna uporabnica storitev javne službe oskrbe s pitno vodo dolžna izvesti priključek svoje stavbe na javni vodovod.