zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - izbris iz registra - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - skrajšani postopek
Če se ugotovi, da delodajalec za zagotavljanje dela ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka 164. člena ZUTD, ministrstvo, pristojno za delo, delodajalcu za zagotavljanje dela po uradni dolžnosti odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti in ga izbriše iz registra ali evidence. Odločitev toženke je pravilna, saj tožnik kadrovskega pogoja ne izpolnjuje (več).
Glede na to, da tožnik s svojimi pavšalnimi oziroma neizkazanimi ugovori (zlasti v delu, ko navaja, da izpolnjuje vse pogoje oziroma da direktorica podjetja izpolnjuje zahtevani kadrovski pogoj) ni uspel izpodbiti ugotovljenih dejstev, je imel organ v skladu s 144. členom ZUP podlago za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku brez zaslišanja stranke.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - nujnost postopka - gradnja daljnovoda
Tožnica v tem upravnem sporu, v katerem izpodbija odločbo o ustanovitvi služnosti v javno korist, ne more z uspehom uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na vprašanja, ki so bila kot relevantna obravnavana ter predmet odločanja z odločbo o uvedbi postopka, ki je tudi pravnomočna.
Prvostopenjski organ je v zvezi z izbiro nujnega postopka ni kršil zakona. Tudi odločitev o napotitvi strank, naj vprašanje odškodnine rešijo v sodnem postopku, ima podlago v zakonu, in sicer v določbi osmega odstavka 110. člena ZUreP-1.
ZProst člen 37. ZUP člen 82. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 218, 225.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pravica do pregleda dokumentov - načelo enakosti - sestava ocenjevalne komisije - način ocenjevanja vlog - kršitev pravil postopka - prostovoljstvo
37. člen ZProst v postopku odločanja o dodeljevanju sredstev ne zavezuje neposredno. Bistvena pomanjkljivost obrazložitve izpodbijanega sklepa je v celoti in ustrezno sanirana s sklepom o pritožbi. Ugovor posega v tožnikovo pravico do izjave zato ni utemeljen.
Ocenjevalna komisija je predlog prejemnikov sredstev pripravila izključno na podlagi skupne ocene dveh ocenjevalcev. Gre za kršitev pravil postopka, s katerimi se zagotavlja enakost obravnavanja prijaviteljev, torej za bistveno kršitev pravil postopka, ki kot taka narekuje odpravo izpodbijane odločitve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Glede na višino prejemkov tožnika iz naslova plače (546,45 EUR) je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-9, 55/1-12.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - spreminjanje osebnih podatkov - namerno uničenje ali odsvojitev osebnih dokumentov
Prosilcu za mednarodno zaščito se lahko začasno omeji gibanje, med drugim če je to potrebno zaradi ugotavljanja njegove istovetnosti, pa tudi zaradi suma zavajanja in zlorabe postopka, in sicer če je prosilec namerno uničil ali odsvojil potno listino, osebni dokument s fotografijo, ki izkazuje njegovo istovetnost ali državljanstvo ali drug dokument s fotografijo, ki lahko pomaga pri izkazovanju njegove istovetnosti ali državljanstva (9. točka prvega odstavka 55. člena ZMZ), ali če je vložil še eno prošnjo, v kateri je brez opravičljivega razloga navedel druge osebne podatke (12. točka prvega odstavka 55. člena ZMZ).
Namen določbe 12. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ je, da se sankcionira neopravičljivo spreminjanje osebnih podatkov v ponovni(h) prošnji(ah) za mednarodno zaščito. Za uporabo te določbe ni bistveno, ali je prosilec spremenil osebne podatke v isti oziroma drugi državi.
DDV - dodatna odmera DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - prodaja tovornega vozila
Pravica do odbitka vstopnega DDV je v zadevah, kot je obravnavana, vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU.
Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne v primeru, če kateri od pogojev ni izpolnjen. ZDDV-1, veljaven v letu 2008, na katero se obdavčitev po navedenih računih nanaša, v prvem odstavku 63. člena določa, da ima davčni zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.
ZBPP člen 13, 13/2, 22, 22/1, 36. ZSVarPre člen 8.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
Organ za BPP je ugotovil, da tožnikova pokojnina presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v 8. členu ZSVarPre, zato je na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP njegove prošnje za dodelitev BPP utemeljeno zavrnil.
V primerih neuspešnega prisiljevanja zavezanca k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo velja, da se plačana denarna kazen ne vrača. Njeno vračilo bi ob naknadni poznejši izpolnitvi obveznosti odločilno vplivalo na voljo in pripravljenost zavezanca na izpolnitev naložene obveznosti oziroma učinkovito varstvo javnega interesa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Za izdajo odločbe po petem odstavku 20. člena ZBPP zadošča že, da je tožnik navedel neresničen podatek, kar je v postopku nesporno izkazano in kar je ne glede na vrednost tega premoženja podlaga za izdajo izpodbijane odločbe.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za plinsko olje - pogonsko gorivo za komercialni namen - zavrženje zahtevka
V obravnavani zadevi je sporno, ali je prvostopenjski organ postopal pravilno, ko je zahtevo tožeče stranke za vračilo trošarine za plinsko olje, ki se porabi kot pogonsko gorivo za komercialni namen, ki se nanaša na četrto trimesečje leta 2012, zavrgel kot nepopolno, ker tožeča stranka tudi po pozivu prvostopenjskega organa ni predložila prometnih dovoljenj za vozila, za katera je zahtevala vračilo trošarine. Tožeča stranka je na navedeni poziv odgovorila in organu posredovala določene listine, med katerimi pa ni zahtevanih prometnih dovoljenj. Na podlagi opisanega dejanskega stanja je prvostopenjski organ imel podlago za izdajo izpodbijanega sklepa.
Za zemljišča v smislu 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ je mogoče šteti zemljišča, ki so prostorsko povezana ter sorodna po namenski rabi. Tako zemljišča, tudi če so ločena s potjo, štejejo za sosednja.
Pravilno je zaključevanje prvostopenjskega organa o tem, da sta tožnica in D.D. kot predkupna upravičenca uvrščena na isto mesto v smislu vrstnega reda iz prvega odstavka 23. člena ZKZ ter njegovo nadaljnje postopanje po drugem odstavku navedene zakonske določbe, v okviru katerega je presodil, da so o pravici do nakupa mogli odločiti sami prodajalci.
ZPOmK-1 člen 53. ZUP člen 99. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2.
prošnja za podaljšanje roka - zavrnitev prošnje - procesni rok - materialni rok - bistvena kršitev določb postopka
V zvezi s pravilno obravnavo vloge za podaljšanje podaljšljivih materialnih rokov je treba izhajati iz določb materialnega zakona, torej v obravnavanem primeru iz določb ZPOmK-1. Ker ZPOmK-1 dolžine rokov za izvršitev naloženih ukrepov ne določa, je sklepati na namero zakona, da roke za izvršitev ukrepov iz 53. člena določa organ ter da so podaljšljivi. Ker pa gre za materialni predpis, se odločitev za „podaljšanje“ roka sprejme z odločbo. Praviloma je za podaljšanje roka treba uvesti in izvesti nov postopek in izdati novo odločbo (ne procesni sklep). Pri odločanju pa se mora uporabiti kriterije objektivnosti in sorazmernosti.
Toženka je vlogo tožnika z dne 5. 7. 2013 že uvodoma nepravilno obravnavala kot vlogo za podaljšanje procesnega roka na podlagi 99. člena ZUP, ker je nepravilno štela rok, določen v 3. točki izreka odločbe z dne 23. 9. 2009, za procesni rok. Že sama ta navedena kršitev je podlaga za odpravo izpodbijanega sklepa glede na določbo 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - preživninska obveznost
Kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo v obdobju 3 koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Preživnine, ki jo tožnik navaja tožena stranka ni mogla odšteti, saj tožnik te preživnine ne plačuje.
Z razlogovanjem toženke, kot ga je ta podala v svojem sklepu, se ni mogoče strinjati. Že sama gramatikalna razlaga 37. člena ZKme-1 ne daje podlage za takšno postopanje. Prvi odstavek 37. člena ZKme-1 namreč predpisuje (le) fikcijo, kdaj šteti odločbo za vročeno, ne pa tudi fikcije, da je datum odpreme enak datumu izdaje odločbe. Kot datum odpreme pa je mogoče šteti datum, ki je kot tak tako označen na odločbi. Nedvomno je šteti, da je bil datum odpreme prvostopne odločbe 7. 5. 2012, ki je bil kot tak označen na odločbi oziroma kuverti te odločbe in ne 18. 4. 2012, kot to meni drugostopni organ, ne glede na opozorilo prvostopnega organa v obrazložitvi odločbe.
procesna sposobnost - skrbnik - po procesno nesposobni osebi vložena tožba - kverulantstvo - zavrženje tožbe
Tožnik je tožbo vložil sam, ker pa ni procesno sposoben v smislu vložitve tožbe, je sodišče ugotavljalo, ali bi bilo treba od njegovega skrbnika zahtevati morebitno odobritev tožnikove tožbe (drugi odstavek 81. člena ZPP). Ugotovilo je, da je bil CSD Šentjur kot skrbnik in zakoniti zastopnik tožnika seznanjen z izpodbijano odločitvijo, ki mu je bila vročena 17. 4. 2014. To pa pomeni, da je imel skrbnik glede na obseg svojih pooblastil možnost in dolžnost, da bi zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo, če bi presodil, da je to tožniku v korist. Iz navedenega razloga sodišče ni bilo dolžno ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti na način, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov skrbnik.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - procesne predpostavke za uveljavljanje denarne odškodnine
Tožba zaradi uveljavljanja denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ob neizpolnjenih procesnih predpostavkah nima verjetnega izgleda za uspeh in zato njena vložitev ni razumna.
ZUP člen 214. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 226.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje operacij javne kulturne infrastrukture - obrazložitev odločbe
Upravni akt mora na podlagi 214. člena ZUP obsegati navedbo dejanskega stanja in pravne podlage za odločitev. Obrazložitev mora vsebovati dejansko stanje s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali odločitev navedeno v izreku. Če obrazložitev upravnega akta take vsebine nima, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo. Iz pravice do enakega varstva iz 22. člena Ustave RS, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS, izhaja, da morajo biti stranki v postopku zagotovljena procesna jamstva, ki obsegajo tudi pravico do enakega obravnavanja strank v postopku. Ta pa vključuje tudi pravico do obrazložitve upravnih aktov.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - dohodnina - dodatna odmera davka od dobička iz kapitala - dividende - izplačilo dividend - odsvojitev poslovnega deleža - navidezni pravni posel
Pri izpodbijani odločbi gre za odmero druge (pod)vrste davka od dohodkov iz kapitala, pa tudi za odmero različnim strankam v postopku. Gre za dve različni odločbi, ki ne rešujeta iste stvari, zato pogoji za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici niso podani.
dohodnina - akontacija dohodnine - stroški za prehrano na delu - delo na domu - boniteta - ugodnosti - ugodnosti manjše vrednosti
Neizpolnjevanje zahtev delovnopravne zakonodaje glede pogojev za opravljanje dela na domu po presoji sodišča samo po sebi ne predstavlja podlage za to, da se tovrstno delo z vidika obdavčenja opredeli kot odsotnost z dela in posledično obdavči.
V 1. točko tretjega odstavka 39. člena ZDoh-2 se uvrščajo običajne ugodnosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji. Bistvena je torej običajnost, ki jo je treba ugotavljati tako z vidika vrste ugodnosti kot tudi z vidika njene vrednosti.
Delni DIN po določbi tretjega odstavka 132. člena ZDavP-2 obsega posamezna področja poslovanja oziroma je omejen na enega ali več davkov oziroma eno ali več davčnih obdobij. Po mnenju sodišča gre v obravnavanem primeru obe odločitvi razumeti kot delni odločbi, ki sta samostojni in ki temeljita na različnem dejanskem stanju in različnih pravnih podlagah.
V obravnavanem primeru izdanih računov s strani družb gre za navidezna računa v smislu tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2, ki na obdavčitev ne vplivata. Za obdavčenje v tej zadevi je merodajen prikrit pravni posel. Zgolj dejstvo, da sta družbi A. in B. spoznani kot družbi tipa „missing trader“, ob ugotovitvah, da tožnik ne razpolaga z dokazi za svoje trditve, kot npr. da jima je dal stroje v brezplačen najem, je le ena od okoliščin, ki kaže na navideznost posla, iz katerega je tožniku utemeljeno naložen obračun vstopnega DDV za storitve, ki jih je sam opravil.