ZBPP člen 13, 13/2, 22, 22/1, 36. ZSVarPre člen 8.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
Organ za BPP je ugotovil, da tožnikova pokojnina presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v 8. členu ZSVarPre, zato je na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP njegove prošnje za dodelitev BPP utemeljeno zavrnil.
patent - veljavnost patenta - vrnitev v prejšnje stanje - prenehanje veljavnosti patenta
Tožnica se ne more sklicevati na novo, 3. 11. 2005 predloženo dokazilo, saj je bilo glede na pravnomočen sklep toženke z dne 30. 7. 2010, ki ni dovolila vrnitve v prejšnje stanje, predloženo prepozno, to je po preteku v prvem odstavku 91. člena ZIL-1 predpisanega roka.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - priglasitev stroškov - DDV- davčna stopnja
Tožena stranka je tožniku priznala DDV po stopnji, ki je veljala na dan, ko je bila odvetniška storitev opravljena. Odločitev o višini stopnje DDV je odvisna od določb ZDDV-1. V zadevi, kot je obravnavana, je relevantna ugotovitev, kdaj je bila odvetniška storitev opravljena. Področni prepisi, ki se nanašajo način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov za opravljeno pravno storitev, na drugačno odločitev glede uporabe stopnje DDV ne morejo vplivati. Tožnik je po končani opravi storitve v skladu z 40. členom ZBPP predložil organu za BPP napotnico in priložil stroškovnik, v katerem je tudi sam obračunal 20 % DDV glede na stopnjo, ki je veljala v času, ko je bila storitev opravljena. Dejstvo, da je odvetnik v skladu z ZBPP izdal račun šele po prejemu sklepa o nagradi, ta pa je segal že v čas, ko je glede obdavčitve z DDV že veljala nova (višja) davčna stopnja, ne vpliva na odločitev glede višine stopnje DDV oz. ne spremeni okoliščin glede trenutka, kdaj je bila storitev opravljena po ZDDV-1.
davčna izvršba - globa za prekršek - izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti
Obstoj plačilnega naloga in s tem izvršilnega naslova ni vprašljiv, drugostopenjski organ pa je v zadostni meri pojasnil, katera je podlaga za davčno izvršbo.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - upravni spor - umik tožbe
Tožena stranka je pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj je presodila, da je bil sklep o ustavitvi postopka z dne 19. 3. 2014 pravilen. Glede na vsebino tožnikovega odgovora, poslanega na poziv sodišča z dne 6. 12. 2013, je namreč sodišče smiselno štelo, da tožnik ne želi nadaljevati konkretnega postopka, zato je tožbo štelo za umaknjeno.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-9, 55/1-12.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - spreminjanje osebnih podatkov - namerno uničenje ali odsvojitev osebnih dokumentov
Prosilcu za mednarodno zaščito se lahko začasno omeji gibanje, med drugim če je to potrebno zaradi ugotavljanja njegove istovetnosti, pa tudi zaradi suma zavajanja in zlorabe postopka, in sicer če je prosilec namerno uničil ali odsvojil potno listino, osebni dokument s fotografijo, ki izkazuje njegovo istovetnost ali državljanstvo ali drug dokument s fotografijo, ki lahko pomaga pri izkazovanju njegove istovetnosti ali državljanstva (9. točka prvega odstavka 55. člena ZMZ), ali če je vložil še eno prošnjo, v kateri je brez opravičljivega razloga navedel druge osebne podatke (12. točka prvega odstavka 55. člena ZMZ).
Namen določbe 12. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ je, da se sankcionira neopravičljivo spreminjanje osebnih podatkov v ponovni(h) prošnji(ah) za mednarodno zaščito. Za uporabo te določbe ni bistveno, ali je prosilec spremenil osebne podatke v isti oziroma drugi državi.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - izbris iz registra - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - skrajšani postopek
Če se ugotovi, da delodajalec za zagotavljanje dela ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka 164. člena ZUTD, ministrstvo, pristojno za delo, delodajalcu za zagotavljanje dela po uradni dolžnosti odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti in ga izbriše iz registra ali evidence. Odločitev toženke je pravilna, saj tožnik kadrovskega pogoja ne izpolnjuje (več).
Glede na to, da tožnik s svojimi pavšalnimi oziroma neizkazanimi ugovori (zlasti v delu, ko navaja, da izpolnjuje vse pogoje oziroma da direktorica podjetja izpolnjuje zahtevani kadrovski pogoj) ni uspel izpodbiti ugotovljenih dejstev, je imel organ v skladu s 144. členom ZUP podlago za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku brez zaslišanja stranke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Glede na višino prejemkov tožnika iz naslova plače (546,45 EUR) je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP.
Določitev upravnika in tudi izbira drugega upravnika je odvisna od volje etažnih lastnikov večstanovanjskih stavbe. Pravno razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom učinkuje že pred vpisom v register in neodvisno od njega, zato morebitni izostanek ali nepravilnost vpisa v register ne vpliva na vprašanje, kdo ima trenutni mandat etažnih lastnikov za upravljanje večstanovanjske stavbe. Pravni učinek vpisa v register je zgolj publiciteten in služi kot vir informacije tretjim osebam, ki želijo vstopiti v razmerje z etažnimi lastniki, o vprašanju, kdo je njihov pooblaščenec za upravljanje večstanovanjske stavbe.
Veljavnost sklepa etažnih lastnikov o določitvi novega upravnika in pogodbe o upravljanju z novim upravnikom ter veljavnost sklepa etažnih lastnikov o odpovedi stare pogodbe o upravljanju, ni predmet presoje upravnega organa v postopku vpisa in izbrisa v register. Osnovna ureditev razmerja med upravnikom in etažnimi lastniki, ki jo vzpostavljata SZ-1 in SPZ je pogodbena in temelji na (so)lastniških pravicah etažnih lastnikov na posameznih in skupnih delih stavbe.
Odločitev o imenovanju novega upravnika je prepuščena izključno etažnim lastnikom, zato tožnica kot stari upravnik v postopku vpisa oziroma izbrisa iz registra ne more izpodbijati volje etažnih lastnikov o imenovanju novega upravnika. Svoj pravni interes v postopku izbrisa iz registra zato lahko varuje le v okviru presoje izpolnjenosti (formalnih) pogojev vročitve odpovedi pogodbe o upravljanju in izteka trimesečnega odpovednega roka. Tožnica kot stari upravnik pa lahko svoje pravice, ki izhajajo iz civilnopravnega pogodbenega razmerja z etažnimi lastniki (npr. neveljavnost odpovedi pogodbe o upravljanju), varuje v pravdnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožba v upravnem sporu, na katero se nanaša prošnja za BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh, zato ni izpolnjen objektivni pogoj za odobritev BPP iz 24. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - procesne predpostavke za uveljavljanje denarne odškodnine
Tožba zaradi uveljavljanja denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ob neizpolnjenih procesnih predpostavkah nima verjetnega izgleda za uspeh in zato njena vložitev ni razumna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Za izdajo odločbe po petem odstavku 20. člena ZBPP zadošča že, da je tožnik navedel neresničen podatek, kar je v postopku nesporno izkazano in kar je ne glede na vrednost tega premoženja podlaga za izdajo izpodbijane odločbe.
Z razlogovanjem toženke, kot ga je ta podala v svojem sklepu, se ni mogoče strinjati. Že sama gramatikalna razlaga 37. člena ZKme-1 ne daje podlage za takšno postopanje. Prvi odstavek 37. člena ZKme-1 namreč predpisuje (le) fikcijo, kdaj šteti odločbo za vročeno, ne pa tudi fikcije, da je datum odpreme enak datumu izdaje odločbe. Kot datum odpreme pa je mogoče šteti datum, ki je kot tak tako označen na odločbi. Nedvomno je šteti, da je bil datum odpreme prvostopne odločbe 7. 5. 2012, ki je bil kot tak označen na odločbi oziroma kuverti te odločbe in ne 18. 4. 2012, kot to meni drugostopni organ, ne glede na opozorilo prvostopnega organa v obrazložitvi odločbe.
procesna sposobnost - skrbnik - po procesno nesposobni osebi vložena tožba - kverulantstvo - zavrženje tožbe
Tožnik je tožbo vložil sam, ker pa ni procesno sposoben v smislu vložitve tožbe, je sodišče ugotavljalo, ali bi bilo treba od njegovega skrbnika zahtevati morebitno odobritev tožnikove tožbe (drugi odstavek 81. člena ZPP). Ugotovilo je, da je bil CSD Šentjur kot skrbnik in zakoniti zastopnik tožnika seznanjen z izpodbijano odločitvijo, ki mu je bila vročena 17. 4. 2014. To pa pomeni, da je imel skrbnik glede na obseg svojih pooblastil možnost in dolžnost, da bi zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo, če bi presodil, da je to tožniku v korist. Iz navedenega razloga sodišče ni bilo dolžno ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti na način, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov skrbnik.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Tožnikova pokojnina presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Enak dohodkovni cenzus je predpisan tudi za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči.
ZProst člen 37. ZUP člen 82. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 218, 225.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pravica do pregleda dokumentov - načelo enakosti - sestava ocenjevalne komisije - način ocenjevanja vlog - kršitev pravil postopka - prostovoljstvo
37. člen ZProst v postopku odločanja o dodeljevanju sredstev ne zavezuje neposredno. Bistvena pomanjkljivost obrazložitve izpodbijanega sklepa je v celoti in ustrezno sanirana s sklepom o pritožbi. Ugovor posega v tožnikovo pravico do izjave zato ni utemeljen.
Ocenjevalna komisija je predlog prejemnikov sredstev pripravila izključno na podlagi skupne ocene dveh ocenjevalcev. Gre za kršitev pravil postopka, s katerimi se zagotavlja enakost obravnavanja prijaviteljev, torej za bistveno kršitev pravil postopka, ki kot taka narekuje odpravo izpodbijane odločitve.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za plinsko olje - pogonsko gorivo za komercialni namen - zavrženje zahtevka
V obravnavani zadevi je sporno, ali je prvostopenjski organ postopal pravilno, ko je zahtevo tožeče stranke za vračilo trošarine za plinsko olje, ki se porabi kot pogonsko gorivo za komercialni namen, ki se nanaša na četrto trimesečje leta 2012, zavrgel kot nepopolno, ker tožeča stranka tudi po pozivu prvostopenjskega organa ni predložila prometnih dovoljenj za vozila, za katera je zahtevala vračilo trošarine. Tožeča stranka je na navedeni poziv odgovorila in organu posredovala določene listine, med katerimi pa ni zahtevanih prometnih dovoljenj. Na podlagi opisanega dejanskega stanja je prvostopenjski organ imel podlago za izdajo izpodbijanega sklepa.
ZPOmK-1 člen 53. ZUP člen 99. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2.
prošnja za podaljšanje roka - zavrnitev prošnje - procesni rok - materialni rok - bistvena kršitev določb postopka
V zvezi s pravilno obravnavo vloge za podaljšanje podaljšljivih materialnih rokov je treba izhajati iz določb materialnega zakona, torej v obravnavanem primeru iz določb ZPOmK-1. Ker ZPOmK-1 dolžine rokov za izvršitev naloženih ukrepov ne določa, je sklepati na namero zakona, da roke za izvršitev ukrepov iz 53. člena določa organ ter da so podaljšljivi. Ker pa gre za materialni predpis, se odločitev za „podaljšanje“ roka sprejme z odločbo. Praviloma je za podaljšanje roka treba uvesti in izvesti nov postopek in izdati novo odločbo (ne procesni sklep). Pri odločanju pa se mora uporabiti kriterije objektivnosti in sorazmernosti.
Toženka je vlogo tožnika z dne 5. 7. 2013 že uvodoma nepravilno obravnavala kot vlogo za podaljšanje procesnega roka na podlagi 99. člena ZUP, ker je nepravilno štela rok, določen v 3. točki izreka odločbe z dne 23. 9. 2009, za procesni rok. Že sama ta navedena kršitev je podlaga za odpravo izpodbijanega sklepa glede na določbo 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1.
Ker se obrazec brez izpisa identifikacijske kode ne šteje za vlogo na javni razpis, se toženka ne more uspešno sklicevati na nepravilno postopanje organa z njeno vlogo, torej da odsotnost identifikacijske kode pomeni nepopolnost vloge. Identifikacijska koda v obravnavanem primeru ne pomeni sestavine vloge, kot ugovarja tožnica.
Za zemljišča v smislu 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ je mogoče šteti zemljišča, ki so prostorsko povezana ter sorodna po namenski rabi. Tako zemljišča, tudi če so ločena s potjo, štejejo za sosednja.
Pravilno je zaključevanje prvostopenjskega organa o tem, da sta tožnica in D.D. kot predkupna upravičenca uvrščena na isto mesto v smislu vrstnega reda iz prvega odstavka 23. člena ZKZ ter njegovo nadaljnje postopanje po drugem odstavku navedene zakonske določbe, v okviru katerega je presodil, da so o pravici do nakupa mogli odločiti sami prodajalci.