Prvi odstavek 64. člena ZZRZI je priznanje nadomestne izpolnitve kvote pogojeval le s sklenitvijo pogodbe o poslovnem sodelovanju z zaposlitvenim centrom oziroma invalidskim podjetjem. Drugi odstavek istega člena je sicer določal rok za posredovanje te pogodbe Skladu Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, vendar ni določal, da bi zamuda tega roka povzročila izgubo pravice uveljavljati nadomestno izpolnitev kvote. Da bi bil pogoj za izkazovanje nadomestne izpolnitve kvote le zaključno poročilo, pa nista določala ne 64. ne 65. člen ZZRZI, ne kakšna druga zakonska določba.
ZVO-1 člen 157. Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih člen 6, 6/1, 7, 7/1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - zavezanec za oddajo odpadkov - gradbeni odpadki
Tožnik ni ugovarjal ugotovitvi toženke, da gre za odpadke, ki so nastali pri rušitvi prizidka, katere edini investitor je bil on. Zato je določitev tožnika za zavezanca za oddajo odpadkov pravilna in zakonita, njegov ugovor, da je za določitev zavezanca za oddajo odpadkov bistveno lastništvo gradbenih odpadkov in nepremičnine, na kateri se gradbeni odpadki nahajajo, pa ni utemeljen.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - določitev višine nadomestila - merila za odmero - oprostitev plačila nadomestila - kriteriji za oprostitev - obrazložitev odločbe
Toženka oziroma občina, ki posreduje podatke davčnemu organu, razlikuje kmetijsko rabo v ožjem pomenu in rabo objekta v okviru kmetijske dejavnosti, kjer dopolnilno dejavnost predelave mleka šteje za poslovno dejavnost, kar pomeni nekmetijsko rabo objekta. Razlog za to razlikovanje ni jasen oziroma spoznaven na prvi pogled, zato bi morala toženka pojasniti, kje ima podlago zanj oziroma katere fizične osebe kot zavezanke in v katerih primerih le „kmetijsko rabijo“ objekt. To velja toliko bolj, ker k „poslovni rabi“ objektov poleg predelave očitno šteje tudi pridelavo mleka, ki jo je smiselno težko izključiti iz kmetijske rabe, neglede na to, kako ozko je opredeljena. Šele na podlagi ustrezne obrazložitve navedenih okoliščin bo tožniku omogočeno, da se opredeli do tega, da zaradi ukvarjanja s kmetijsko dejavnostjo proizvodnje in predelave mleka utemeljeno ni bil deležen oprostitve plačila NUSZ, sodišču pa, da preizkusi pravilnost in zakonitost take odločitve.
ZZ člen 1, 1/3, 36, 36/2. ZRTVS-1 člen 16, 16/1, 16/1-9, 21. ZUS-1 člen 32, 32/4.
javni zavod - RTV Slovenija - imenovanje generalnega direktorja - obnova postopka - zadržanje odločitve o imenovanju - začasna odredba - stvarna pristojnost - delovni spor
Generalnega direktorja RTV Slovenija imenuje Programski svet RTV Slovenija. Za spor o imenovanju generalnega direktorja (in za spor o uvedbi obnove postopka) je pristojno sodišče za delovne spore. (Upravno) sodišče tudi ni pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - pomožni kmetijsko-gozdarski objekt - objekt za prebivanje - skladnost gradnje s prostorskim aktom - nezakonitost podzakonskega predpisa
Nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti so namenjeni kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, ne pa prebivanju.
Eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt po 74.c členu ZGO-1 je tudi to, da je nameravana gradnja skladna s prostorskim aktom.
nujna vzdrževalna dela na stavbi - smiselnost izvedbe vzdrževalnih del
V zadevi ni sporno, da je tožnica kot solastnica objekta opustila njegovo vzdrževanje, saj v tožbi priznava, da je hiša dejansko v slabem stanju in da bi jo bilo treba temeljito obnoviti, ne pa le sanirati po posameznih delih. Prav tako ni sporno, da so stavbni elementi, na katere se nanaša izvedba naloženih del, dotrajani. Sodišče zato nima pomislekov v zaključek, da je stavba dotrajana do te mere, da to vpliva tudi na njen izgled.
V skladu s prvim odstavkom 131. člena ZFPPIPP po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku sicer ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju (razen v nadaljevanju naštetih primerih), vendar to po presoji sodišča ne pomeni, da upravni organ po začetku stečajnega postopka ne bi smel voditi odmernega postopka, ki ga začne po uradni dolžnosti, ko na podlagi vložene zavezančeve napovedi, v kateri so podatki, potrebni za odmero, ugotovi, da so za to izpolnjeni pogoji.
Ali bo toženka prišla do poplačila terjatve oz. ali so za to podane ovire z vidika petega odstavka 296. člena ZFPPIPP, ki določa, da če upnik zamudi rok za prijavo terjatve iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve, pa bo na podlagi morebitne prijave odločalo sodišče v stečajnem postopku.
Tožnik v upravnem postopku ni zatrjeval in tudi ne izkazal, da bodo spremembe v poslovnem prostoru pomenile poslabšanje za kakšen drug del nepremičnine, konkretno za njegov del. Prav tako tudi ni zatrjeval, do bo z deli poseženo v skupne dele stavbe. Sodišče se zato strinja z ugotovitvijo upravnih organov, da za spremembo namembnosti v posameznem delu stavbe soglasje etažnih lastnikov ni potrebno.
mednarodna zaščita - nastanitev na zasebnem naslovu - - denarno nadomestilo - obiskovanje osnovne šole
Sodišče dopušča možnost, da bi bila določba tretjega odstavka 93. člena ZMZ, po kateri se osebi iz prvega odstavka tega člena, ki ima status dijaka ali študenta in v RS nima zavezancev za preživljanje, obdobje upravičenosti do denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu podaljša za čas rednega šolanja, vendar ne dlje, kot do dopolnjenega 26 leta starosti, v posamičnem primeru nedopustno diskriminatorna za osebo z mednarodno zaščito, ki obiskuje osnovno šolo, in sicer glede na konkretne okoliščine primera, vendar teh okoliščin tožnik v tem upravnem sporu ni izkazal oziroma jih niti ni zatrjeval. Vendar pa je tožena stranka storila napako, ker ob obravnavanju tožnikovega zahtevka ni upoštevala določila četrtega odstavka 93. člena ZMZ, po katerem je oseba iz prvega odstavka tega člena, ki je kot mladoletnik brez spremstva bivala v posebni, za mladoletnike primerni nastanitvi in je medtem postala polnoletna, dve leti po preteku bivanja v tej nastanitvi upravičena do denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu.
URS člen 14. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 84, 84/2.
javni razpis - nepovratna sredstva - Program razvoja podeželja - ukrep Obnova in razvoj vasi - razpisna merila - zakonitost in primernost meril javnega razpisa - načelo enakosti
Tožbeni ugovori o neprimernosti razpisnih meril ne morejo biti predmet presoje v upravnem sporu, saj je po sodni praksi določitev razpisnih meril v izključni pristojnosti organa, ki je pristojen za pripravo javnega razpisa. Pri oblikovanju meril je organ vezan le na določbe zakona oz. drugih hierarhično višjih pravnih aktov.
Oblikovanje razpisnih meril, po katerih imajo določeni projekti glede na svoje značilnosti zaradi ciljev, ki se zasledujejo z javnim razpisom, določeno prednost pred drugimi projekti, samo po sebi ne pomeni neenakega obravnavanja prijaviteljev v smislu 14. člena Ustave RS.
sprejem v državljanstvo RS - pogoji za sprejem v državljanstvo RS - zaključen najmanj visokošolski program - zagotovilo o sprejemu v državljanstvo - odločba o reviziji - izrek odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Deveti odstavek 12. člena ZDRS ureja pogoj, da je oseba v RS „obiskovala in uspešno zaključila najmanj visokošolski program“. Tožnica ta pogoj izpolnjuje, saj je magistrski študijski program, ki ga je končala, višja stopnja študija od visokošolskega študija. Storjena pa je tudi procesna napaka, ki je v tem, da je izrek izpodbijane odločbe nedoločen, saj ne določa, kateremu zahtevku oziroma vlogi tožnice se ne ugodi, pri čemer iz obrazložitve odločbe izhaja, da toženka ni odločala samo o vlogi tožnice za sprejem v državljanstvo na podlagi devetega odstavka 12. člena ZDRS, kar je bil sicer predmet odločanja v tej upravni zadevi glede na prvostopenjski akt, ampak je v reviziji odločala tudi o vlogi za sprejem v državljanstvo tožnice na drugih pravnih podlagah.
javni zavod - imenovanje direktorja javnega zavoda - dokazilo o izpolnjevanju pogojev - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge
Tožnik se neutemeljeno sklicuje na to, da je komisija neupravičeno zgolj enega od kandidatov pozvala na dopolnitev vloge glede znanja tujega jezika. Iz spisovnih podatkov je namreč razvidno, da je bil slednji k dopolnitvi vloge s predložitvijo dokazil o znanju tujega jezika pozvan zato, ker k vlogi o tem ni predložil ustreznega dokazila.
brezplačna pravna pomoč - za odločanje pristojen organ - obnova postopka
Izpodbijana odločba je preuranjena, saj tožena stranka ni imela dovolj podatkov za ugotovitev, da se tožnikova prošnja nanaša na zadevo, za katero so pristojna sodišča s splošno pristojnostjo, in ne morebiti na zadevo, za katero je pristojno delovno in socialno sodišče.
ZZDej člen 42. ZJZP člen 42, 58, 58/3. ZUP člen 154, 154/1.
koncesija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - osnovna zdravstvena dejavnost - zobozdravstvo - javni razpis - razpisni pogoji - dostopnost ordinacijskih prostorov za ljudi z različnimi oblikami gibalne oviranosti - ustna obravnava - preverjanje izjav in dokazil
V zvezi z ugovorom, da toženka ne bi smela postavljati pogoja glede dostopnosti ordinacijskih prostorov za ljudi z različnimi oblikami oviranosti, sodišče odgovarja, da se tak pogoj sme postaviti iz razloga, ker je treba javno dostopnost javne službe zagotoviti vsem uporabnikom storitev; ne nazadnje se s takšnim pogojem uresničuje tudi ustavna pravica enakosti pred zakonom.
Sodišče se sicer strinja, da bi moral prvostopenjski organ v obravnavani zadevi razpisati ustno obravnavo, vendar to v konkretnem primeru ni vplivalo na pravilnost odločitve. Tudi če bi ustna obravnava bila, tožnica ne bi mogla biti izbrana, ker ni izpolnjevala pogoja iz razpisne dokumentacije glede zagotovljenega dostopa tudi za gibalno ovirane osebe.
Glede tožbenega stališča, da bi moral prvostopenjski organ preizkusiti verodostojnost vlog in listinskih dokazov, sodišče meni, da zadostuje, da kandidati podajo ustrezne izjave, in ni mogoče avtomatično izhajati iz predpostavke, da take izjave niso resnične. Če pa katerikoli izmed kandidatov meni, da sokandidat pogojev ne izpolnjuje, mora za to podati obrazloženo trditveno podlago in ustrezne dokazne predloge.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - načeli pravičnosti in morale - interes pravičnosti
Ko se odloča o dodelitvi BPP v kazenski zadevi, je treba na prvem mestu presojati, ali so glede na podatke spisa kakšne realne možnosti, da bi bil prosilec lahko oproščen, ali pa takih realnih možnosti ni. Pri vseh kaznivih dejanjih, kjer gre za pregon na predlog oškodovanca, je treba upoštevati, da lahko oškodovanec predlog tudi umakne.
Ni mogoče trditi, da je v nasprotju z načeli pravičnosti in morale, če nekdo pričakuje, da bo oproščen. Pojem „interes pravičnosti“ pa ima drug pomen. Tretji odstavek 24. člena ZBPP tega pogoja ne omenja, pač pa je uporabljen v 6. členu EKČP, pozna ga tudi priporočilo Evropske komisije o pravici do BPP za osumljene ali obdolžene osebe v kazenskih postopkih z dne 27. 11. 2013. Pojem „interes pravičnosti“ je treba razlagati kot razlog za to, da se BPP dodeli. Pogoj, da je pričakovanje prosilca v nasprotju z načeli pravičnosti in morale, pa je mišljen kot razlog, zaradi katerega naj se prošnja za BPP zavrne.
javni razpis - razveljavitev javnega razpisa - obvestilo o razveljavitvi javnega razpisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravni akt - resolucija
Z izpodbijanim obvestilom je tožena stranka obvestila tožečo stranko, da je bila v Uradnem listu RS objavljena razveljavitev javnega razpisa ter da ji bo vrnjena prijava na razpis. Z omenjenim obvestilom, ki se izpodbija v upravnem sporu, pa ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke v upravni zadevi.
Resolucija Državnega zbora Republike Slovenije ne predstavlja splošnega akta, s katerim bi bilo mogoče uvajati pravice in obveznosti fizičnih in pravnih oseb. Resolucija je namreč politični, deloma tudi strokovni akt. Tako na podlagi resolucije tožeča stranka ni mogla pridobiti nobene pravice neposredno ali posredno preko potencialnega javnega razpisa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - določitev pogoja - neizpolnitev pogoja - prenehanje pravice do brezplačne pravne pomoči
Iz podatkov v spisu in iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da organ za brezplačno pravno pomoč do izdaje izpodbijane odločbe ni bil obveščen o vložitvi predloga. Navedeno pomeni, da tožnik v zadevi v zvezi s postopkom osebnega stečaja, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni izpolnil drugega pogoja iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Z omenjeno odločbo je bil izrecno opozorjen na posledico, ki bo sledila, če predloga za osebni stečaj ne bo vložil v določenem roku, oziroma če o vložitvi predloga organa za brezplačno pravno pomoč ne bo obvestil v določenem roku.
gradbeno dovoljenje - izdelava projekta - skladnost projekta s prostorskim aktom
66. člen ZGO-1 določa pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jih mora preveriti pristojni upravni organ. Preveriti mora, ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, ali je projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta, ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja, ali ima projekt vse s tem zakonom predpisane sestavine in ali je bila opravljena revizija projektne dokumentacije, kadar je predpisana, ali je investitor predložil dokazila, da so dajatve in prispevki, določeni z zakonom plačani oziroma da so na drug zakonit način izpolnjene takšne njegove obveznosti in ali ima investitor pravico graditi. V konkretnem primeru ni pravilno ugotovljeno dejstvo, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom, ki je eden izmed pogojev, določenih v 66. členu ZGO-1.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - navajanje neresničnih podatkov
Glede na podatke v spisu je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica v času, ko je zaprosila za brezplačno pravno pomoč, ni bila več poročena, kar sledi iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru I P 194/2010 z dne 10. 9. 2010. Navajanje tožnice v tožbi, da še vedno živi skupaj z bivšim možem oziroma da imata prijavljeno skupno bivališče in da ga ona šteje za izvenzakonskega partnerja, je po mnenju sodišča pravno nerelevantno. Tožnica je v prošnji napisala, da je status njenega partnerja mož, zato kakršnekoli drugačne razlage v zvezi s tem, kakšen naj bi njun odnos v resnici bil, ni pomembno. S podpisom se je tožnica zavezala k resničnosti navedenih izjav, prav tako pa je bila opozorjena na posledice lažnega prikazovanja podatkov.