nujna vzdrževalna dela na stavbi - smiselnost izvedbe vzdrževalnih del
V zadevi ni sporno, da je tožnica kot solastnica objekta opustila njegovo vzdrževanje, saj v tožbi priznava, da je hiša dejansko v slabem stanju in da bi jo bilo treba temeljito obnoviti, ne pa le sanirati po posameznih delih. Prav tako ni sporno, da so stavbni elementi, na katere se nanaša izvedba naloženih del, dotrajani. Sodišče zato nima pomislekov v zaključek, da je stavba dotrajana do te mere, da to vpliva tudi na njen izgled.
ZZ člen 1, 1/3, 36, 36/2. ZRTVS-1 člen 16, 16/1, 16/1-9, 21. ZUS-1 člen 32, 32/4.
javni zavod - RTV Slovenija - imenovanje generalnega direktorja - obnova postopka - zadržanje odločitve o imenovanju - začasna odredba - stvarna pristojnost - delovni spor
Generalnega direktorja RTV Slovenija imenuje Programski svet RTV Slovenija. Za spor o imenovanju generalnega direktorja (in za spor o uvedbi obnove postopka) je pristojno sodišče za delovne spore. (Upravno) sodišče tudi ni pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - vlaganja investitorja - več objektov na istem zemljišču
Plačilo komunalnega prispevka je vezano na objekt, kar pomeni, da če je na zemljišču več objektov, je potrebno plačati komunalni prispevek za vsakega izmed njih, in pri odmeri komunalnega prispevka ni mogoče upoštevati plačanega komunalnega prispevka za drug objekt, ki se nahaja na istem zemljišču.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - določitev višine nadomestila - merila za odmero - oprostitev plačila nadomestila - kriteriji za oprostitev - obrazložitev odločbe
Toženka oziroma občina, ki posreduje podatke davčnemu organu, razlikuje kmetijsko rabo v ožjem pomenu in rabo objekta v okviru kmetijske dejavnosti, kjer dopolnilno dejavnost predelave mleka šteje za poslovno dejavnost, kar pomeni nekmetijsko rabo objekta. Razlog za to razlikovanje ni jasen oziroma spoznaven na prvi pogled, zato bi morala toženka pojasniti, kje ima podlago zanj oziroma katere fizične osebe kot zavezanke in v katerih primerih le „kmetijsko rabijo“ objekt. To velja toliko bolj, ker k „poslovni rabi“ objektov poleg predelave očitno šteje tudi pridelavo mleka, ki jo je smiselno težko izključiti iz kmetijske rabe, neglede na to, kako ozko je opredeljena. Šele na podlagi ustrezne obrazložitve navedenih okoliščin bo tožniku omogočeno, da se opredeli do tega, da zaradi ukvarjanja s kmetijsko dejavnostjo proizvodnje in predelave mleka utemeljeno ni bil deležen oprostitve plačila NUSZ, sodišču pa, da preizkusi pravilnost in zakonitost take odločitve.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - dozidava objekta - namembnost objekta - namembnost dozidave
Posamični deli iste stavbe imajo lahko različne namembnosti, tako je lahko npr. stanovanjski stavbi prizidan poslovni objekt, in to ne glede na to, kako se stika z osnovnim objektom in kako je pokrit.
EZ člen 64n, 64n/1, 64n/4, 64n/4-2. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 5, 6, 6/5.
sofinanciranje iz javnih sredstev - podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina pomoči - višina podpore - sprememba predpisa - poseg v pričakovane pravice
Tožnik se je v septembru 2012 odločil za investicijo na podlagi tedaj veljavnega predpisa, kar pomeni, da je ekonomsko upravičenost investicije gradil le na finančni pomoči v določeni višini, odvisni od referenčnih stroškov, kot jih je priznavala takratna Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov 43/12. Ta je v petem odstavku 6. člena določala, da so referenčni stroški podlaga za določanje cen v pogodbah za zagotovljeni odkup in za višino obratovalnih podpor v pogodbah o zagotavljanju podpor ter da referenčne stroške za obdobje od 2009 do 2013 z upoštevanjem višine spremenljivih stroškov za leto 2009 prikazuje priloga I, ki je sestavni del te uredbe.
To brez dvoma kaže, da je imel tožnik določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe 43/12. Prvi odstavek 64.n člena EZ določa, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj. Omenjeno v obravnavanem primeru niti ni problematično, saj je tožnik podporo dobil, sporna je le njena višina. Vendar tudi v tem pogledu ni bilo poseženo v njegov pravni položaj, saj pred uveljavitvijo Uredbe 90/12 ni bil prejemnik podpore, zanjo še ni zaprosil, niti elektrarna še ni začela z delovanjem.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - pomožni kmetijsko-gozdarski objekt - objekt za prebivanje - skladnost gradnje s prostorskim aktom - nezakonitost podzakonskega predpisa
Nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti so namenjeni kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, ne pa prebivanju.
Eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt po 74.c členu ZGO-1 je tudi to, da je nameravana gradnja skladna s prostorskim aktom.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - določitev pogoja - neizpolnitev pogoja - prenehanje pravice do brezplačne pravne pomoči
Iz podatkov v spisu in iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da organ za brezplačno pravno pomoč do izdaje izpodbijane odločbe ni bil obveščen o vložitvi predloga. Navedeno pomeni, da tožnik v zadevi v zvezi s postopkom osebnega stečaja, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni izpolnil drugega pogoja iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Z omenjeno odločbo je bil izrecno opozorjen na posledico, ki bo sledila, če predloga za osebni stečaj ne bo vložil v določenem roku, oziroma če o vložitvi predloga organa za brezplačno pravno pomoč ne bo obvestil v določenem roku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - socialni spor
Tožena stranka ni razjasnila vsebine tožnikove vloge, smisla strankinega zahtevka pa organ ne more sam ugotavljati ali predpostavljati. Zato je preuranjeno sklepanje tožene stranke, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh v smislu 24. člena ZBPP.
Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30, 31.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnova in razvoj vasi - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - kršitve obveznosti - sprememba naložbe - obvestilo o spremembi naložbe - kršitev pravil o javnem naročanju
O spremembi oziroma povečanju vrednosti naložbe je tožeča stranka agencijo obvestila z vlogo prepozno, to je po poteku rokov, predvidenih v odločbi o odobritvi sredstev, čeprav je bila v odločbi opozorjena, da je dolžna agencijo obvestiti o spremembi v roku 10 dni od nastanka spremembe in preden se sprememba naložbe začne izvajati.
Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da ni kršila določb ZJN-2. Tehnične specifikacije so se namreč sklicevale na blagovne znamke oziroma na točno določene proizvajalce in tipe materialov. Iz podatkov predloženega upravnega spisa pa izhaja, da je izvajalec gradbenih del v ponudbi uporabil identične tipe proizvodov, kot so bili navedeni v projektantskem popisu del.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je v obrazcu, v rubriki-ali ste lastnik/solastnik nepremičnine ali drugega premoženja: stanovanja ali hiše, v kateri živi, sicer obkrožil "NE". Sodišče pa glede na to, da predlaga dodelitev BPP zaradi poskusa odprodaje oziroma obremenitve spornega stanovanja, katerega naj bi po njegovem zatrjevanju nezakonito skušali prodati, ter opombe, da je zanj lastništvo stanovanja sporno, kljub temu, da je tožena stranka z vpogledom v zemljiško knjigo ugotovila lastništvo tožnika na spornem stanovanju, zaključuje, da tožnik ni navajal neresničnih podatkov o svojem premoženjskem stanju, saj ni zamolčal obstoja spornega stanovanja. Zato je dejansko stanje v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno.
sprejem v državljanstvo RS - pogoji za sprejem v državljanstvo RS - zaključen najmanj visokošolski program - zagotovilo o sprejemu v državljanstvo - odločba o reviziji - izrek odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Deveti odstavek 12. člena ZDRS ureja pogoj, da je oseba v RS „obiskovala in uspešno zaključila najmanj visokošolski program“. Tožnica ta pogoj izpolnjuje, saj je magistrski študijski program, ki ga je končala, višja stopnja študija od visokošolskega študija. Storjena pa je tudi procesna napaka, ki je v tem, da je izrek izpodbijane odločbe nedoločen, saj ne določa, kateremu zahtevku oziroma vlogi tožnice se ne ugodi, pri čemer iz obrazložitve odločbe izhaja, da toženka ni odločala samo o vlogi tožnice za sprejem v državljanstvo na podlagi devetega odstavka 12. člena ZDRS, kar je bil sicer predmet odločanja v tej upravni zadevi glede na prvostopenjski akt, ampak je v reviziji odločala tudi o vlogi za sprejem v državljanstvo tožnice na drugih pravnih podlagah.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - navajanje neresničnih podatkov
Glede na podatke v spisu je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica v času, ko je zaprosila za brezplačno pravno pomoč, ni bila več poročena, kar sledi iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru I P 194/2010 z dne 10. 9. 2010. Navajanje tožnice v tožbi, da še vedno živi skupaj z bivšim možem oziroma da imata prijavljeno skupno bivališče in da ga ona šteje za izvenzakonskega partnerja, je po mnenju sodišča pravno nerelevantno. Tožnica je v prošnji napisala, da je status njenega partnerja mož, zato kakršnekoli drugačne razlage v zvezi s tem, kakšen naj bi njun odnos v resnici bil, ni pomembno. S podpisom se je tožnica zavezala k resničnosti navedenih izjav, prav tako pa je bila opozorjena na posledice lažnega prikazovanja podatkov.
Tožnik v upravnem postopku ni zatrjeval in tudi ne izkazal, da bodo spremembe v poslovnem prostoru pomenile poslabšanje za kakšen drug del nepremičnine, konkretno za njegov del. Prav tako tudi ni zatrjeval, do bo z deli poseženo v skupne dele stavbe. Sodišče se zato strinja z ugotovitvijo upravnih organov, da za spremembo namembnosti v posameznem delu stavbe soglasje etažnih lastnikov ni potrebno.
brezplačna pravna pomoč - za odločanje pristojen organ - obnova postopka
Izpodbijana odločba je preuranjena, saj tožena stranka ni imela dovolj podatkov za ugotovitev, da se tožnikova prošnja nanaša na zadevo, za katero so pristojna sodišča s splošno pristojnostjo, in ne morebiti na zadevo, za katero je pristojno delovno in socialno sodišče.
ZTuj-2 člen 55, 55/1, 55/1-1, 55/1-5, 55/1-7. ZUP člen 9, 35, 62, 62/1, 146, 154, 154/1, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - jezik v postopku - izločitev uradne osebe - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke - pravica stranke do izjave
Predmet spora je odločba, s katero je toženka zavrnila prošnjo (tožnikovega delodajalca) za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje tožniku v RS zaradi zaposlitve ali dela ter odločila še, da je tožniku prepovedan vstop v državo v trajanju 1 leto po pravnomočnosti te odločbe.
To, da je v postopku sodelovala uradna oseba, ki je predhodno v drugem upravnem postopku za izdajo dovoljenja za prebivanje tožniku v RS izdala zavrnilno odločbo, samo po sebi ne pomeni izločitvenega razloga.
Vse občevanje upravnega organa in strank v postopku je pravilno potekalo zgolj pisno v slovenskem jeziku.
Utemeljen je tožbeni očitek, da je obrazložitev odločitve v tolikšni meri protislovna in pomanjkljiva, da gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Poleg tega tožniku pred izdajo odločbe niso bila predočena dejstva, na podlagi katerih je toženka sklepala, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS. Tožniku torej ni bila dana možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o vseh okoliščinah in dejstvih, ki utegnejo vplivati na odločitev, kar pomeni nadaljnjo absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
javni zavod - imenovanje direktorja javnega zavoda - dokazilo o izpolnjevanju pogojev - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge
Tožnik se neutemeljeno sklicuje na to, da je komisija neupravičeno zgolj enega od kandidatov pozvala na dopolnitev vloge glede znanja tujega jezika. Iz spisovnih podatkov je namreč razvidno, da je bil slednji k dopolnitvi vloge s predložitvijo dokazil o znanju tujega jezika pozvan zato, ker k vlogi o tem ni predložil ustreznega dokazila.
gradbeno dovoljenje - izdelava projekta - skladnost projekta s prostorskim aktom
66. člen ZGO-1 določa pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jih mora preveriti pristojni upravni organ. Preveriti mora, ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, ali je projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta, ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja, ali ima projekt vse s tem zakonom predpisane sestavine in ali je bila opravljena revizija projektne dokumentacije, kadar je predpisana, ali je investitor predložil dokazila, da so dajatve in prispevki, določeni z zakonom plačani oziroma da so na drug zakonit način izpolnjene takšne njegove obveznosti in ali ima investitor pravico graditi. V konkretnem primeru ni pravilno ugotovljeno dejstvo, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom, ki je eden izmed pogojev, določenih v 66. členu ZGO-1.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZBPP člen 37, 37/2, 37/2-1.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi - zavrženje prošnje - tožba v upravnem sporu
O istem zahtevku ni mogoče (ponovno) odločati v dveh različnih postopkih. Toženka je o istem zahtevku tožnika že odločila z upravnih aktom, ki se nahaja tudi v upravnem spisu. Sodišče je torej ključno pravno relevantno okoliščino preverilo in ob tem, da tožnik tej ugotovitvi ne nasprotuje, presodilo, da je izpodbijani akt zakonit. To pomeni, da ne drži tožbeni ugovor, da izpodbijani akt nima obrazložitve, ampak je tožnik podal tožbo brez vsebinskega ugovora, ki bi se nanašal na okoliščino, na katero je oprt izpodbijani akt.