Prvi odstavek 64. člena ZZRZI je priznanje nadomestne izpolnitve kvote pogojeval le s sklenitvijo pogodbe o poslovnem sodelovanju z zaposlitvenim centrom oziroma invalidskim podjetjem. Drugi odstavek istega člena je sicer določal rok za posredovanje te pogodbe Skladu Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, vendar ni določal, da bi zamuda tega roka povzročila izgubo pravice uveljavljati nadomestno izpolnitev kvote. Da bi bil pogoj za izkazovanje nadomestne izpolnitve kvote le zaključno poročilo, pa nista določala ne 64. ne 65. člen ZZRZI, ne kakšna druga zakonska določba.
nujna vzdrževalna dela na stavbi - smiselnost izvedbe vzdrževalnih del
V zadevi ni sporno, da je tožnica kot solastnica objekta opustila njegovo vzdrževanje, saj v tožbi priznava, da je hiša dejansko v slabem stanju in da bi jo bilo treba temeljito obnoviti, ne pa le sanirati po posameznih delih. Prav tako ni sporno, da so stavbni elementi, na katere se nanaša izvedba naloženih del, dotrajani. Sodišče zato nima pomislekov v zaključek, da je stavba dotrajana do te mere, da to vpliva tudi na njen izgled.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vzdrževalna dela
Vzdrževanje objekta po naravi stvari pomeni vzdrževanje obstoječega objekta in ne objekta, ki ga ni več. Poleg tega je bilo investicijsko vzdrževanje opredeljeno kot dela, s katerimi se ne posega v konstrukcijo objekta, zato tožnik tudi s tožbenimi navedbami, da je poškodovano konstrukcijo (zidove in streho) z uporabo novih materialov le popravil, ne more utemeljiti nepravilnosti in nezakonitosti izpodbijane odločitve.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - vlaganja investitorja - več objektov na istem zemljišču
Plačilo komunalnega prispevka je vezano na objekt, kar pomeni, da če je na zemljišču več objektov, je potrebno plačati komunalni prispevek za vsakega izmed njih, in pri odmeri komunalnega prispevka ni mogoče upoštevati plačanega komunalnega prispevka za drug objekt, ki se nahaja na istem zemljišču.
EZ člen 64n, 64n/1, 64n/4, 64n/4-2. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 5, 6, 6/5.
sofinanciranje iz javnih sredstev - podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - višina pomoči - višina podpore - sprememba predpisa - poseg v pričakovane pravice
Tožnik se je v septembru 2012 odločil za investicijo na podlagi tedaj veljavnega predpisa, kar pomeni, da je ekonomsko upravičenost investicije gradil le na finančni pomoči v določeni višini, odvisni od referenčnih stroškov, kot jih je priznavala takratna Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov 43/12. Ta je v petem odstavku 6. člena določala, da so referenčni stroški podlaga za določanje cen v pogodbah za zagotovljeni odkup in za višino obratovalnih podpor v pogodbah o zagotavljanju podpor ter da referenčne stroške za obdobje od 2009 do 2013 z upoštevanjem višine spremenljivih stroškov za leto 2009 prikazuje priloga I, ki je sestavni del te uredbe.
To brez dvoma kaže, da je imel tožnik določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah Uredbe 43/12. Prvi odstavek 64.n člena EZ določa, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, zato že pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi to pomenilo zavarovan tožnikov pridobitni položaj. Omenjeno v obravnavanem primeru niti ni problematično, saj je tožnik podporo dobil, sporna je le njena višina. Vendar tudi v tem pogledu ni bilo poseženo v njegov pravni položaj, saj pred uveljavitvijo Uredbe 90/12 ni bil prejemnik podpore, zanjo še ni zaprosil, niti elektrarna še ni začela z delovanjem.
V skladu s prvim odstavkom 131. člena ZFPPIPP po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku sicer ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju (razen v nadaljevanju naštetih primerih), vendar to po presoji sodišča ne pomeni, da upravni organ po začetku stečajnega postopka ne bi smel voditi odmernega postopka, ki ga začne po uradni dolžnosti, ko na podlagi vložene zavezančeve napovedi, v kateri so podatki, potrebni za odmero, ugotovi, da so za to izpolnjeni pogoji.
Ali bo toženka prišla do poplačila terjatve oz. ali so za to podane ovire z vidika petega odstavka 296. člena ZFPPIPP, ki določa, da če upnik zamudi rok za prijavo terjatve iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve, pa bo na podlagi morebitne prijave odločalo sodišče v stečajnem postopku.
zbornični prispevek - plačilo zborničnega prispevka - članstvo v zbornici - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Pogoj za plačilo zborničnega prispevka je članstvo v zbornici. V zadevi je sporno, ali je tožnik bil v letu 2012 član Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Iz dopisa z dne 25. 2. 2014 izhaja, da tožnik ni bil nikoli zavarovan kot zavarovanec, ki opravlja samostojno kmetijsko dejavnost ter da je bil dejansko vključen v prostovoljno zavarovanje kot brezposelna oseba. Omenjena ugotovitev se po presoji sodišča v celoti sklada z navedbami in dokazili tožnika v tožbi. Tožena stranka je torej nepravilno ugotovila dejansko stanje zadeve in zanj nepravilno uporabila materialno pravo.
ZTuj-2 člen 55, 55/1, 55/1-1, 55/1-5, 55/1-7. ZUP člen 9, 35, 62, 62/1, 146, 154, 154/1, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - jezik v postopku - izločitev uradne osebe - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke - pravica stranke do izjave
Predmet spora je odločba, s katero je toženka zavrnila prošnjo (tožnikovega delodajalca) za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje tožniku v RS zaradi zaposlitve ali dela ter odločila še, da je tožniku prepovedan vstop v državo v trajanju 1 leto po pravnomočnosti te odločbe.
To, da je v postopku sodelovala uradna oseba, ki je predhodno v drugem upravnem postopku za izdajo dovoljenja za prebivanje tožniku v RS izdala zavrnilno odločbo, samo po sebi ne pomeni izločitvenega razloga.
Vse občevanje upravnega organa in strank v postopku je pravilno potekalo zgolj pisno v slovenskem jeziku.
Utemeljen je tožbeni očitek, da je obrazložitev odločitve v tolikšni meri protislovna in pomanjkljiva, da gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Poleg tega tožniku pred izdajo odločbe niso bila predočena dejstva, na podlagi katerih je toženka sklepala, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS. Tožniku torej ni bila dana možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o vseh okoliščinah in dejstvih, ki utegnejo vplivati na odločitev, kar pomeni nadaljnjo absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
ZZDej člen 42. ZJZP člen 42, 58, 58/3. ZUP člen 154, 154/1.
koncesija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - osnovna zdravstvena dejavnost - zobozdravstvo - javni razpis - razpisni pogoji - dostopnost ordinacijskih prostorov za ljudi z različnimi oblikami gibalne oviranosti - ustna obravnava - preverjanje izjav in dokazil
V zvezi z ugovorom, da toženka ne bi smela postavljati pogoja glede dostopnosti ordinacijskih prostorov za ljudi z različnimi oblikami oviranosti, sodišče odgovarja, da se tak pogoj sme postaviti iz razloga, ker je treba javno dostopnost javne službe zagotoviti vsem uporabnikom storitev; ne nazadnje se s takšnim pogojem uresničuje tudi ustavna pravica enakosti pred zakonom.
Sodišče se sicer strinja, da bi moral prvostopenjski organ v obravnavani zadevi razpisati ustno obravnavo, vendar to v konkretnem primeru ni vplivalo na pravilnost odločitve. Tudi če bi ustna obravnava bila, tožnica ne bi mogla biti izbrana, ker ni izpolnjevala pogoja iz razpisne dokumentacije glede zagotovljenega dostopa tudi za gibalno ovirane osebe.
Glede tožbenega stališča, da bi moral prvostopenjski organ preizkusiti verodostojnost vlog in listinskih dokazov, sodišče meni, da zadostuje, da kandidati podajo ustrezne izjave, in ni mogoče avtomatično izhajati iz predpostavke, da take izjave niso resnične. Če pa katerikoli izmed kandidatov meni, da sokandidat pogojev ne izpolnjuje, mora za to podati obrazloženo trditveno podlago in ustrezne dokazne predloge.
Tožnik zahtevanih dokazil o pravici graditi za zemljišče, katerega solastnik je, ni predložil, saj za gradnjo na slednjem nima soglasja solastnice zemljišča.
javni zavod - imenovanje direktorja javnega zavoda - dokazilo o izpolnjevanju pogojev - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge
Tožnik se neutemeljeno sklicuje na to, da je komisija neupravičeno zgolj enega od kandidatov pozvala na dopolnitev vloge glede znanja tujega jezika. Iz spisovnih podatkov je namreč razvidno, da je bil slednji k dopolnitvi vloge s predložitvijo dokazil o znanju tujega jezika pozvan zato, ker k vlogi o tem ni predložil ustreznega dokazila.
mednarodna zaščita - nastanitev na zasebnem naslovu - - denarno nadomestilo - obiskovanje osnovne šole
Sodišče dopušča možnost, da bi bila določba tretjega odstavka 93. člena ZMZ, po kateri se osebi iz prvega odstavka tega člena, ki ima status dijaka ali študenta in v RS nima zavezancev za preživljanje, obdobje upravičenosti do denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu podaljša za čas rednega šolanja, vendar ne dlje, kot do dopolnjenega 26 leta starosti, v posamičnem primeru nedopustno diskriminatorna za osebo z mednarodno zaščito, ki obiskuje osnovno šolo, in sicer glede na konkretne okoliščine primera, vendar teh okoliščin tožnik v tem upravnem sporu ni izkazal oziroma jih niti ni zatrjeval. Vendar pa je tožena stranka storila napako, ker ob obravnavanju tožnikovega zahtevka ni upoštevala določila četrtega odstavka 93. člena ZMZ, po katerem je oseba iz prvega odstavka tega člena, ki je kot mladoletnik brez spremstva bivala v posebni, za mladoletnike primerni nastanitvi in je medtem postala polnoletna, dve leti po preteku bivanja v tej nastanitvi upravičena do denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je v obrazcu, v rubriki-ali ste lastnik/solastnik nepremičnine ali drugega premoženja: stanovanja ali hiše, v kateri živi, sicer obkrožil "NE". Sodišče pa glede na to, da predlaga dodelitev BPP zaradi poskusa odprodaje oziroma obremenitve spornega stanovanja, katerega naj bi po njegovem zatrjevanju nezakonito skušali prodati, ter opombe, da je zanj lastništvo stanovanja sporno, kljub temu, da je tožena stranka z vpogledom v zemljiško knjigo ugotovila lastništvo tožnika na spornem stanovanju, zaključuje, da tožnik ni navajal neresničnih podatkov o svojem premoženjskem stanju, saj ni zamolčal obstoja spornega stanovanja. Zato je dejansko stanje v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - načeli pravičnosti in morale - interes pravičnosti
Ko se odloča o dodelitvi BPP v kazenski zadevi, je treba na prvem mestu presojati, ali so glede na podatke spisa kakšne realne možnosti, da bi bil prosilec lahko oproščen, ali pa takih realnih možnosti ni. Pri vseh kaznivih dejanjih, kjer gre za pregon na predlog oškodovanca, je treba upoštevati, da lahko oškodovanec predlog tudi umakne.
Ni mogoče trditi, da je v nasprotju z načeli pravičnosti in morale, če nekdo pričakuje, da bo oproščen. Pojem „interes pravičnosti“ pa ima drug pomen. Tretji odstavek 24. člena ZBPP tega pogoja ne omenja, pač pa je uporabljen v 6. členu EKČP, pozna ga tudi priporočilo Evropske komisije o pravici do BPP za osumljene ali obdolžene osebe v kazenskih postopkih z dne 27. 11. 2013. Pojem „interes pravičnosti“ je treba razlagati kot razlog za to, da se BPP dodeli. Pogoj, da je pričakovanje prosilca v nasprotju z načeli pravičnosti in morale, pa je mišljen kot razlog, zaradi katerega naj se prošnja za BPP zavrne.
povprečnina - izplačilo povprečnine - upravni spor - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
V skladu z določbo prvega odstavka 28. člena v zvezi s prvim odstavkom 23. člena ZUS-1, je treba tožbo v upravnem sporu vložiti v roku 30 dni od takrat, ko je bilo storjeno posamično dejanje, s katerim se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Iz tožbe in podatkov spisa izhaja, da je bilo sporno dejanje storjeno najkasneje z izplačilom, to je dne 28. 12. 2011, zato je bila tožba, ki je bila sodišču poslana priporočeno po pošti dne 14. 3. 2012, vložena prepozno, po poteku 30-dnevnega zakonskega roka, ki se je iztekel dne 27. 1. 2012.
tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
15-dnevni rok za za prevzem pošiljke je pričel teči 10. 12. 2013 in se je iztekel 24. 12. 2013. Na ta dan se šteje, da je bila opravljena vročitev in od tega dne dalje teče tudi 30-dnevni rok za vložitev tožbe. Ta se je iztekel 23. 1. 2014, iz tožbe pa izhaja, da je tožnik tožbo vložil priporočeno po pošti 24. 1. 2014 (ki jo je sodišče prejelo 27. 1. 2014), torej prepozno.
sprejem v državljanstvo RS - pogoji za sprejem v državljanstvo RS - zaključen najmanj visokošolski program - zagotovilo o sprejemu v državljanstvo - odločba o reviziji - izrek odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Deveti odstavek 12. člena ZDRS ureja pogoj, da je oseba v RS „obiskovala in uspešno zaključila najmanj visokošolski program“. Tožnica ta pogoj izpolnjuje, saj je magistrski študijski program, ki ga je končala, višja stopnja študija od visokošolskega študija. Storjena pa je tudi procesna napaka, ki je v tem, da je izrek izpodbijane odločbe nedoločen, saj ne določa, kateremu zahtevku oziroma vlogi tožnice se ne ugodi, pri čemer iz obrazložitve odločbe izhaja, da toženka ni odločala samo o vlogi tožnice za sprejem v državljanstvo na podlagi devetega odstavka 12. člena ZDRS, kar je bil sicer predmet odločanja v tej upravni zadevi glede na prvostopenjski akt, ampak je v reviziji odločala tudi o vlogi za sprejem v državljanstvo tožnice na drugih pravnih podlagah.
ZBPP člen 30, 30/6. ZOdvT člen 14, 14/2, 15, 15-3, 20, 20/1, 23, 23/1, 23/2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - razlaga odvetniške tarife - zakonski spor - spor iz razmerij med starši in otroki - kumulacija zahtevkov
Čeprav postopek za razvezo zakonske zveze in iz tega izvirajoči spori, o katerih sodišče odloča v istem postopku in med katere sodi tudi ureditev razmerij med starši in otroki, glede na ureditev po ZOdvT predstavljajo isto zadevo, to ne pomeni, da v tej zadevi ne more biti več različnih predmetov. Zato sodišče ne sledi nekaterim stališčem iz sodne prakse, da v primeru pravdnega postopka, ki teče zaradi razveze zakonske zveze in hkrati zaradi ureditve razmerij med starši in otroki, glede na obvezno kumulacijo zahtevkov vrednost predmeta v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZodvT. Po mnenju sodišča je treba v takšnem primeru posebej določiti vrednost predmeta iz naslova zakonskega spora po prvem odstavku 23. člena ZOdvT in posebej vrednost predmeta iz naslova spora iz razmerij med starši in otroki po drugem odstavku 23. člena ZOdvT ter nato uporabiti določbo prvega odstavka 20. člena ZOdvT, po kateri se vrednosti več predmetov seštevajo.
gradbeno dovoljenje - izdelava projekta - skladnost projekta s prostorskim aktom
66. člen ZGO-1 določa pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jih mora preveriti pristojni upravni organ. Preveriti mora, ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, ali je projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta, ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja, ali ima projekt vse s tem zakonom predpisane sestavine in ali je bila opravljena revizija projektne dokumentacije, kadar je predpisana, ali je investitor predložil dokazila, da so dajatve in prispevki, določeni z zakonom plačani oziroma da so na drug zakonit način izpolnjene takšne njegove obveznosti in ali ima investitor pravico graditi. V konkretnem primeru ni pravilno ugotovljeno dejstvo, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom, ki je eden izmed pogojev, določenih v 66. členu ZGO-1.