licenca - podaljšanje licence - postopek vnovične izdaje licence - zavrnitev izdaje licence
V konkretnem primeru tožničino stališče, da izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 83. člena ZZdrS, zaradi česar meni, da ji za podaljšanje licence za delo na področju splošne medicine, ni treba opraviti specialističnega izpita, ni pravilno. Sodišče se strinja s stališčem iz izpodbijane odločitve, da se tožničina pravica, ki izhaja iz navedene določbe, nanaša na postopek podaljšanja in ne tudi na postopek vnovične izdaje licence. Tožnica je namreč zaprosila za podaljšanje licence, ki ji je bila izdana v letu 2006. Ne gre torej za podaljšanje licence, ki je bila tožnici izdana pred letom 2000, saj ji je le-ta prenehala, zaradi česar je ni mogoče podaljšati.
ZBan-1 člen 223a, 253a, 337, 347, 347/1, 350a, 352, 374. ZUS-1 člen 4, 36.
odločba o izrednih ukrepih - varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih - aktivna legitimacija - pravica do sodnega varstva - upravni akt - zavrženje tožbe
V predhodnem preizkusu tožbe sodišče s sklepom tožbo zavrže, če ugotovi, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oz. če po tem zakonu ne more biti stranka. Ker je v obravnavanem primeru sodišče ugotovilo, da tožnik ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe, saj po ZUS-1 ne more biti stranka v postopku presoje zakonitosti izpodbijanega akta, je sodišče tožbo ob smiselni uporabi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v povezavi s 17. členom ZUS-1 zavrglo.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, ker ima premoženje, ki presega zakonsko določen cenzus 13.780,00 EUR.
DDV - solidarna odgovornost za plačilo DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element
Solidarna odgovornost davčnega zavezanca se uporablja širše, torej pri vseh poslih, katerih namen je izogibanje plačila DDV. Pogoj pa je, da je v zvezi z transakcijo podan subjektivni element davčnega zavezanca, torej vedenje davčnega zavezanca ki se mu nalaga subjektivna odgovornost. Izkazane morajo biti objektivne okoliščine, ki izkazujejo subjektivni element.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Sporni objekt predstavlja nelegalno gradnjo, saj investitorja nista pridobila gradbenega dovoljenja, čeprav bi ga morala. Inšpektor je zato utemeljeno izrekel ukrep po 152. členu ZGO-1, tožbeni ugovor, da bi moral izreči ukrep po 153. členu ZGO-1 (neskladna gradnja), pa je neutemeljen.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - odpravljena odločba - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je izpodbijala odločbo, ki je bila v pritožbenem postopku odpravljena ter zadeva vrnjena (v celoti) v ponovno odločanje organu prve stopnje. To pa predstavlja oviro za sprožitev upravnega spora.
nepremično premoženje večje vrednosti - odmera davka na nepremično premoženje večje vrednosti - množično vrednotenje nepremičnin - z Ustavo neskladen predpis - blanketna določba - prekinitev postopka
Potrebno je vložiti zahtevo za oceno ustavnosti blanketnih določb 193. in 244. člena ZUJF,ki so podlaga za izpodbijano odločitev, s katero je davčni organ tožniku odmeril davek na nepremično premoženje večje vrednosti.
Z obrazložitvijo v izpodbijani odločbi je zadoščeno določbi 214. člena ZUP, saj so v bistvenem v njej navedeni dejanski in pravni razlogi za odločitev, kar pomeni, da je tožniku s tem omogočena učinkovita uporaba pravnih sredstev, sodišču pa preizkus materialne zakonitosti odločbe.
ZDru-1 člen 36, 36/1. Pravilnik o načinu dela strokovno programskih komisij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti člen 3, 4, 12.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje kulturnih programov - diskriminatorno obravnavanje - sestava strokovne komisije - društvo v javnem interesu
Zgolj navedba, da gre za edini srbski (ciriličen) nacionalni projekt (to je podal tožnik šele v pripravljalni vlogi), v odsotnosti drugih izkazanih okoliščin o (domnevno) pristranskem odločanju komisije, zlasti glede na druge prijavljene projekte in njihovega (ne)enakopravnega obravnavanja, ne zadošča. Boljša ocena projektov drugih prijavljenih prijaviteljev zato za dvom v enako obravnavanje ne zadošča.
Komisija je sestavljena v skladu z določbami Pravilnika o načinu dela strokovno programskih komisij Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, saj ima predsednico in štiri člane (skupaj torej pet članov) ter tajnika, za imenovanje te komisije pa je bilo pridobljeno tudi ustrezno soglasje oziroma mnenje. V to komisijo so bile imenovane tudi osebe z ustreznimi izkušnjami oziroma delovanjem na tem področju.
Sporno je, ali je organ pri svoji odločitvi upošteval 36. člen ZDru-1. Ker je tožnikov projekt prejel 2 točki po tem kriteriju, to pomeni, da ta tožnikov očitek ne drži.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - lastništvo vrednostnih papirjev - prepoved vlaganja novih prošenj
Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju (peti odstavek 20. člena ZBPP) se po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ko tožnica v prošnji za dodelitev BPP ni navedla lastništva 5 delnic.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - prepoved opravljanja delovnega procesa
Tožnik z delavcem pred nastopom dela ni podpisal pisne pogodbe o zaposlitvi in mu ni uredil prijave v socialna zavarovanja iz naslova sklenjenega delovnega razmerja, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 5. člena ZPDZC. Glede na ugotovljene nepravilnosti je tožniku izrečen ukrep v skladu s 1. in 2. točko prvega odstavka 17. člena in v skladu z 17a. členom ZID. Na kraju samem je bila izdana ustna odločba na podlagi prvega odstavka 18. člena ZID in nato na podlagi drugega odstavka 18. člena ZID izdana pisna odločba.
Iz upravnega spisa izhaja, da je imel tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe nedokončana dva kazenska postopka, zato je tožena stranka njegovo prošnjo za pogojni odpust pravilno zavrnila na podlagi določbe petega odstavka 88. člena KZ-1.
Izpodbijana odločba bi zadostila določbi 214. člena ZUP ter procesnim jamstvom, ki jih zagotavlja ta zakon in tudi Ustava, če bi bili iz njene obrazložitve razvidni razlogi za oceno oziroma za dodeljeno število točk pri posameznem posebnem kriteriju. Pomanjkljiva obrazložitev, zaradi katere sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti, predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vzpostavitev prejšnjega stanja
V obravnavanem primeru je gradbeni inšpektor kot strokovnjak odločil, da je najprimernejši način za vzpostavitev zakonitega stanja, odstranitev nelegalno zgrajenih delov objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja. Sodišče nima razlogov, da taki odločitvi ne bi sledilo, saj je namen inšpekcijskega ukrepa pri nelegalni gradnji prav ta, da se vzpostavi legalno stanje.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Tožba je tudi po pozivu za odpravo pomanjkljivosti, kljub odgovoru tožnice, ostala nepopolna in nerazumljiva do take mere, da zaradi tega sodišče zadeve ne more obravnavati, zato jo je na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.
ZVO-1 člen 157. Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih člen 6, 6/1, 7, 7/1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - zavezanec za oddajo odpadkov - gradbeni odpadki
Tožnik ni ugovarjal ugotovitvi toženke, da gre za odpadke, ki so nastali pri rušitvi prizidka, katere edini investitor je bil on. Zato je določitev tožnika za zavezanca za oddajo odpadkov pravilna in zakonita, njegov ugovor, da je za določitev zavezanca za oddajo odpadkov bistveno lastništvo gradbenih odpadkov in nepremičnine, na kateri se gradbeni odpadki nahajajo, pa ni utemeljen.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vzdrževalna dela
Vzdrževanje objekta po naravi stvari pomeni vzdrževanje obstoječega objekta in ne objekta, ki ga ni več. Poleg tega je bilo investicijsko vzdrževanje opredeljeno kot dela, s katerimi se ne posega v konstrukcijo objekta, zato tožnik tudi s tožbenimi navedbami, da je poškodovano konstrukcijo (zidove in streho) z uporabo novih materialov le popravil, ne more utemeljiti nepravilnosti in nezakonitosti izpodbijane odločitve.
V skladu s prvim odstavkom 131. člena ZFPPIPP po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku sicer ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju (razen v nadaljevanju naštetih primerih), vendar to po presoji sodišča ne pomeni, da upravni organ po začetku stečajnega postopka ne bi smel voditi odmernega postopka, ki ga začne po uradni dolžnosti, ko na podlagi vložene zavezančeve napovedi, v kateri so podatki, potrebni za odmero, ugotovi, da so za to izpolnjeni pogoji.
Ali bo toženka prišla do poplačila terjatve oz. ali so za to podane ovire z vidika petega odstavka 296. člena ZFPPIPP, ki določa, da če upnik zamudi rok za prijavo terjatve iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve, pa bo na podlagi morebitne prijave odločalo sodišče v stečajnem postopku.
Prvi odstavek 64. člena ZZRZI je priznanje nadomestne izpolnitve kvote pogojeval le s sklenitvijo pogodbe o poslovnem sodelovanju z zaposlitvenim centrom oziroma invalidskim podjetjem. Drugi odstavek istega člena je sicer določal rok za posredovanje te pogodbe Skladu Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, vendar ni določal, da bi zamuda tega roka povzročila izgubo pravice uveljavljati nadomestno izpolnitev kvote. Da bi bil pogoj za izkazovanje nadomestne izpolnitve kvote le zaključno poročilo, pa nista določala ne 64. ne 65. člen ZZRZI, ne kakšna druga zakonska določba.