inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - prepoved opravljanja delovnega procesa
Tožnik z delavcem pred nastopom dela ni podpisal pisne pogodbe o zaposlitvi in mu ni uredil prijave v socialna zavarovanja iz naslova sklenjenega delovnega razmerja, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 5. člena ZPDZC. Glede na ugotovljene nepravilnosti je tožniku izrečen ukrep v skladu s 1. in 2. točko prvega odstavka 17. člena in v skladu z 17a. členom ZID. Na kraju samem je bila izdana ustna odločba na podlagi prvega odstavka 18. člena ZID in nato na podlagi drugega odstavka 18. člena ZID izdana pisna odločba.
Uredba o metodologiji za ocenjevanje škode člen 43. ZOPNN člen 44g. ZUP člen 67, 67/2.
naravna nesreča - javni poziv - sredstva za odpravo škode na zalogah - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Sestavni del javnega poziva so tudi obrazci za vloge upravičencev. Iz obrazca 2 (prijavni list za odpravo posledic škode na zalogah) je razvidno, da so sestavni del obrazcev tudi zahtevane priloge, tudi potrdilo zapriseženega sodnega cenilca ali pooblaščenega cenilca Slovenskega inštituta za revizijo o pošteni tržni vrednosti obsega zalog pred nesrečo in vrednosti po nesreči.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - odpravljena odločba - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je izpodbijala odločbo, ki je bila v pritožbenem postopku odpravljena ter zadeva vrnjena (v celoti) v ponovno odločanje organu prve stopnje. To pa predstavlja oviro za sprožitev upravnega spora.
DDV - solidarna odgovornost za plačilo DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element
Solidarna odgovornost davčnega zavezanca se uporablja širše, torej pri vseh poslih, katerih namen je izogibanje plačila DDV. Pogoj pa je, da je v zvezi z transakcijo podan subjektivni element davčnega zavezanca, torej vedenje davčnega zavezanca ki se mu nalaga subjektivna odgovornost. Izkazane morajo biti objektivne okoliščine, ki izkazujejo subjektivni element.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/1992 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 12, 12/2, 12/3, 12/3-1, 68.
plačilo carinske dajatve - tarifna informacija - dvom v pravilnost tarifne uvrstitve - fizični in dokumentarni pregled blaga
Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da uvrstitev uvoženega blaga v tarifno oznako, ki je bila določena s predloženo ZTI, ni bila upoštevana, saj je bila z analizo vzorcev, ki jo je carinski organ opravil zaradi preverjanja sprejete deklaracije na podlagi pooblastila iz točke b. prvega odstavka 68. člena CZ, ugotovljena drugačna uvrstitev uvoženega blaga.
ZDru-1 člen 36, 36/1. Pravilnik o načinu dela strokovno programskih komisij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti člen 3, 4, 12.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje kulturnih programov - diskriminatorno obravnavanje - sestava strokovne komisije - društvo v javnem interesu
Zgolj navedba, da gre za edini srbski (ciriličen) nacionalni projekt (to je podal tožnik šele v pripravljalni vlogi), v odsotnosti drugih izkazanih okoliščin o (domnevno) pristranskem odločanju komisije, zlasti glede na druge prijavljene projekte in njihovega (ne)enakopravnega obravnavanja, ne zadošča. Boljša ocena projektov drugih prijavljenih prijaviteljev zato za dvom v enako obravnavanje ne zadošča.
Komisija je sestavljena v skladu z določbami Pravilnika o načinu dela strokovno programskih komisij Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, saj ima predsednico in štiri člane (skupaj torej pet članov) ter tajnika, za imenovanje te komisije pa je bilo pridobljeno tudi ustrezno soglasje oziroma mnenje. V to komisijo so bile imenovane tudi osebe z ustreznimi izkušnjami oziroma delovanjem na tem področju.
Sporno je, ali je organ pri svoji odločitvi upošteval 36. člen ZDru-1. Ker je tožnikov projekt prejel 2 točki po tem kriteriju, to pomeni, da ta tožnikov očitek ne drži.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - neupravičena obogatitev
Tožnik za vložitev tožbe zaradi neupravičene obogatitve ne navaja nobenih pomembnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je bil obračun javnega podjetja B. d.o.o. glede na stanovanjsko površino, ki jo ima tožnik, nepravilen. Ker objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni izpolnjen, je bila odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - vložitev ustavne pritožbe
Po določbi 51. člena ZUstS je treba ustavno pritožbo vložiti na Ustavno sodišče v roku 60 dni od prejema odločbe, s katero je bil pred rednimi sodišči postopek končan. Drugačnega dejanskega stanja, torej da ni zamudil prekluzivnega roka za vložitev ustavne pritožbe, tožnik v tožbi niti ne izkazuje. Zato je pravilna odločitev tožene stranke, da prošnja za dodelitev BPP za vložitev ustavne pritožbe v konkretnem primeru nima verjetnega izgleda za uspeh.
nepremično premoženje večje vrednosti - odmera davka na nepremično premoženje večje vrednosti - množično vrednotenje nepremičnin - z Ustavo neskladen predpis - blanketna določba - prekinitev postopka
Potrebno je vložiti zahtevo za oceno ustavnosti blanketnih določb 193. in 244. člena ZUJF,ki so podlaga za izpodbijano odločitev, s katero je davčni organ tožniku odmeril davek na nepremično premoženje večje vrednosti.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - prvo dovoljenje za začasno prebivanje
V konkretni zadevi obstaja utemeljen dvom, da bo tožnik resnično opravljal dela, ki so navedena v delovnem dovoljenju oziroma sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, saj družba ne posluje, na naslovu, na katerem je bilo podjetje ustanovljeno in na katerem naj bi tožnik bival, pa ni mogoče niti bivanje niti poslovanje. Tožena stranka je zato pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje tujca v RS.
Iz upravnega spisa izhaja, da je imel tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe nedokončana dva kazenska postopka, zato je tožena stranka njegovo prošnjo za pogojni odpust pravilno zavrnila na podlagi določbe petega odstavka 88. člena KZ-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - lastništvo vrednostnih papirjev - prepoved vlaganja novih prošenj
Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju (peti odstavek 20. člena ZBPP) se po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ko tožnica v prošnji za dodelitev BPP ni navedla lastništva 5 delnic.
upravni postopek - obnova postopka - predlog za obnovo postopka pred organom druge stopnje - dovoljenost predloga - zavrženje predloga
Predlog za obnovo postopka pred organom druge stopnje, ki se je končal z odločbo, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper odločitev upravnega organa prve stopnje, ni dovoljen, zato ga je tožena stranka v skladu z drugim odstavkom 267. člena ZUP pravilno zavrgla.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - določitev višine nadomestila - merila za odmero - oprostitev plačila nadomestila - kriteriji za oprostitev - obrazložitev odločbe
Toženka oziroma občina, ki posreduje podatke davčnemu organu, razlikuje kmetijsko rabo v ožjem pomenu in rabo objekta v okviru kmetijske dejavnosti, kjer dopolnilno dejavnost predelave mleka šteje za poslovno dejavnost, kar pomeni nekmetijsko rabo objekta. Razlog za to razlikovanje ni jasen oziroma spoznaven na prvi pogled, zato bi morala toženka pojasniti, kje ima podlago zanj oziroma katere fizične osebe kot zavezanke in v katerih primerih le „kmetijsko rabijo“ objekt. To velja toliko bolj, ker k „poslovni rabi“ objektov poleg predelave očitno šteje tudi pridelavo mleka, ki jo je smiselno težko izključiti iz kmetijske rabe, neglede na to, kako ozko je opredeljena. Šele na podlagi ustrezne obrazložitve navedenih okoliščin bo tožniku omogočeno, da se opredeli do tega, da zaradi ukvarjanja s kmetijsko dejavnostjo proizvodnje in predelave mleka utemeljeno ni bil deležen oprostitve plačila NUSZ, sodišču pa, da preizkusi pravilnost in zakonitost take odločitve.
ZVO-1 člen 157. Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih člen 6, 6/1, 7, 7/1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - zavezanec za oddajo odpadkov - gradbeni odpadki
Tožnik ni ugovarjal ugotovitvi toženke, da gre za odpadke, ki so nastali pri rušitvi prizidka, katere edini investitor je bil on. Zato je določitev tožnika za zavezanca za oddajo odpadkov pravilna in zakonita, njegov ugovor, da je za določitev zavezanca za oddajo odpadkov bistveno lastništvo gradbenih odpadkov in nepremičnine, na kateri se gradbeni odpadki nahajajo, pa ni utemeljen.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Tožba je tudi po pozivu za odpravo pomanjkljivosti, kljub odgovoru tožnice, ostala nepopolna in nerazumljiva do take mere, da zaradi tega sodišče zadeve ne more obravnavati, zato jo je na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.
ZZ člen 1, 1/3, 36, 36/2. ZRTVS-1 člen 16, 16/1, 16/1-9, 21. ZUS-1 člen 32, 32/4.
javni zavod - RTV Slovenija - imenovanje generalnega direktorja - obnova postopka - zadržanje odločitve o imenovanju - začasna odredba - stvarna pristojnost - delovni spor
Generalnega direktorja RTV Slovenija imenuje Programski svet RTV Slovenija. Za spor o imenovanju generalnega direktorja (in za spor o uvedbi obnove postopka) je pristojno sodišče za delovne spore. (Upravno) sodišče tudi ni pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - pomožni kmetijsko-gozdarski objekt - objekt za prebivanje - skladnost gradnje s prostorskim aktom - nezakonitost podzakonskega predpisa
Nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti so namenjeni kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, ne pa prebivanju.
Eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt po 74.c členu ZGO-1 je tudi to, da je nameravana gradnja skladna s prostorskim aktom.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - dozidava objekta - namembnost objekta - namembnost dozidave
Posamični deli iste stavbe imajo lahko različne namembnosti, tako je lahko npr. stanovanjski stavbi prizidan poslovni objekt, in to ne glede na to, kako se stika z osnovnim objektom in kako je pokrit.