V konkretnem primeru ni izkazano, da je naslovnik pisanja tudi zaposlen na naslovu, kamor mu je poskušano vročanje pisanja, zato tudi ni izpolnjen zakonski pogoj za fikcijo vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP. V obravnavanem primeru vabilo ni bilo v redu vročeno in zato niso izpolnjeni pogoji za sankcijo po tretjem odstavku 73. člena ZUP.
licenca - podaljšanje licence - postopek vnovične izdaje licence - zavrnitev izdaje licence
V konkretnem primeru tožničino stališče, da izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 83. člena ZZdrS, zaradi česar meni, da ji za podaljšanje licence za delo na področju splošne medicine, ni treba opraviti specialističnega izpita, ni pravilno. Sodišče se strinja s stališčem iz izpodbijane odločitve, da se tožničina pravica, ki izhaja iz navedene določbe, nanaša na postopek podaljšanja in ne tudi na postopek vnovične izdaje licence. Tožnica je namreč zaprosila za podaljšanje licence, ki ji je bila izdana v letu 2006. Ne gre torej za podaljšanje licence, ki je bila tožnici izdana pred letom 2000, saj ji je le-ta prenehala, zaradi česar je ni mogoče podaljšati.
ZBan-1 člen 223a, 253a, 337, 347, 347/1, 350a, 352, 374. ZUS-1 člen 4, 36.
odločba o izrednih ukrepih - varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih - aktivna legitimacija - pravica do sodnega varstva - upravni akt - zavrženje tožbe
V predhodnem preizkusu tožbe sodišče s sklepom tožbo zavrže, če ugotovi, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oz. če po tem zakonu ne more biti stranka. Ker je v obravnavanem primeru sodišče ugotovilo, da tožnik ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe, saj po ZUS-1 ne more biti stranka v postopku presoje zakonitosti izpodbijanega akta, je sodišče tožbo ob smiselni uporabi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v povezavi s 17. členom ZUS-1 zavrglo.
licenca za delo na področju splošne medicine - podaljšanje licence - specialistični izpit
Tožnik specialističnega izpita ni opravil, zato je licenco pridobil na podlagi drugega odstavka 83. člena ZZdrS in ne tretjega odstavka 83. člena istega zakona. Ker je nesporno, da tožniku ni bila izdana licenca za področje splošne medicine do 1. 1. 2000, ampak kasneje, to je 27. 12. 2006, bi moral za podaljšanje licence za delo na področju splošne medicine za obdobje po 1. 1. 2007 opraviti specialistični izpit. Ker tega ni opravil, tudi ni pravne podlage za drugačno odločitev, kot jo je sprejela tožena stranka.
sprememba študijskega programa - končanje študija po starem študijskem programu - uporaba prehodnih določb
Organa obeh stopenj sta prehodno določbo 48. člena ZViS-D pravilno uporabila. Bistveno je, da se je sistem študija spremenil. Po prehodni določbi 48. člena ZViS-D je omogočen študij po študijskih programih, v katere so se študentje (tudi tožnik) vpisali pred uvedbo novih študijskih programov, tistim študentom, ki redno študirajo, visokošolski zavodi pa niso bili dolžni vzporedno izvajati dveh programov (starega in novega), saj se je sistem študija spremenil.
DDV - odbitek vstopnega DDV - pogoji za pravico do odbitka DDV objektivne okoliščine - subjektivni element - vedenje o goljufivih transakcijah
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen. Pravica do odbitka vstopnega DDV bi bila tožniku utemeljeno zavrnjena, če bi se iz objektivnih okoliščin lahko zaključilo, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti (subjektivni element), da so transakcije, na podlagi katerih je odbijal vstopni DDV, povezane z goljufijo. Pomembna je zlasti ocena ali je bil tožnik neskrben v povezavi s plačevanjem DDV s strani izdajatelja računa.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - osebnost obdolženca - načelo pravičnosti
Ob upoštevanju teže kaznivega dejanja, nezapletenosti pravnih vprašanj in okoliščin, iz katerih izhaja, da je tožnik kljub temu, da nima pravnega znanja, sposoben razumeti česa je obdolžen, se zagovarjati in se braniti pred očitki v obtožnem predlogu, je tožena stranka pravilno zaključila, da ni konkretnih okoliščin, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel tožnik pomoč strokovne obrambe, zlasti ob upoštevanju načela materialne resnice ter načela in dubio pro reo.
dohodnina - akontacija dohodnine - davek od drugih dohodkov - izplačilo plače v gotovini - verodostojna listina
Gotovinsko izplačilo plač delavcem ni izkazano. Seznami izplačil posameznim delavcem niso bili podpisani s strani delavcev. Podpisane sezname je tožeča stranka predložila šele v pritožbenem postopku in so podpisani na način, ki kaže, da so bili podpisi delavcev pridobljeni naknadno in da gre za listine, ki niso bile sestavljene ob nastanku poslovnega dogodka in jim zato ni mogoče priznati lastnosti verodostojnih (knjigovodskih) listin, ki so podlaga za knjiženje oziroma za davčno pripoznanje poslovnih dogodkov.
evidenca kazenskih točk v cestnem prometu - udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo - izbris kazenskih točk
Iz določbe tretjega odstavka 44. člena ZVoz izhaja, da se programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo lahko udeleži le tisti imetnik vozniškega dovoljenja, ki ima dosežene ali presežene 4 kazenske točke. Tožeča stranka, ki ima le 3 kazenske točke, zato programa sploh ne bi smela opravljati in posledično pridobiti potrdila o opravljenem dodatnem usposabljanju za varno vožnjo, ki je pogoj za izbris kazenskih točk.
ZDoh-2 člen 37, 37/2, 37/2-4, 38, 38/2. ZUS-1 člen 20, 20/3.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - licenčnina - normirani stroški - dohodek iz delovnega razmerja - tožbena novota
Že prvostopenjski organ je pravilno opozoril tako na relevantno zakonsko ureditev in s tem na pogoje za to, da se zahtevani stroški priznajo, kot tudi na vsebino pogodbe, na katero se sklicuje tožnik in ki za uveljavljanje stroškov ne daje podlage.
Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Mestni občini Ljubljana člen 4, 4/3, 4/3-6.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa - skladnost javnega razpisa s pravno podlago
Prvostopenjski organ je izpodbijano odločitev sprejel na podlagi pogoja (da vlagatelji pridobijo pravico do statusa izvajalca ter do sofinanciranja programov, če nimajo tekočih sodnih sporov s toženko in njenimi povezanimi osebami), ki ni v skladu s Pravilnikom o pogojih, merilih in postopku za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Mestni občini Ljubljana, kar pomeni, da ga ne bi smel uporabiti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Sporni objekt predstavlja nelegalno gradnjo, saj investitorja nista pridobila gradbenega dovoljenja, čeprav bi ga morala. Inšpektor je zato utemeljeno izrekel ukrep po 152. členu ZGO-1, tožbeni ugovor, da bi moral izreči ukrep po 153. členu ZGO-1 (neskladna gradnja), pa je neutemeljen.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vzpostavitev prejšnjega stanja
V obravnavanem primeru je gradbeni inšpektor kot strokovnjak odločil, da je najprimernejši način za vzpostavitev zakonitega stanja, odstranitev nelegalno zgrajenih delov objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja. Sodišče nima razlogov, da taki odločitvi ne bi sledilo, saj je namen inšpekcijskega ukrepa pri nelegalni gradnji prav ta, da se vzpostavi legalno stanje.
Izpodbijana odločba bi zadostila določbi 214. člena ZUP ter procesnim jamstvom, ki jih zagotavlja ta zakon in tudi Ustava, če bi bili iz njene obrazložitve razvidni razlogi za oceno oziroma za dodeljeno število točk pri posameznem posebnem kriteriju. Pomanjkljiva obrazložitev, zaradi katere sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti, predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
odmera davka v posebnih primerih - dohodek iz dejavnosti - DDV - inšpekcijski pregled blagajniškega poslovanja - inšpekcijski pregled osebnega računa - izbrisani podatki - neevidentiranje prihodkov - nepravilno vodenje evidenc nabave in porabe - nesorazmerje med prihodki in odhodki - cenitev davčne osnove - cenitev prihodkov - cenitev stroškov - izločitev nedopustnih dokazov
Odločba je bila izdana v predpisanem roku po prejemu tožnikovih pripomb na zapisnik in iz nje dejanska in pravna podlaga za cenitev davčne osnove nedvoumno izhaja.
Predhodni inšpekcijski pregled se je začel neposredno z ogledom, s fotografiranjem prvega od kasneje inšpiciranih računov, kar predstavlja eno od dopustnih alternativ začetka davčnega inšpekcijskega nadzora.
Ekskluzijskega pravila, ki bi preprečeval uporabo nezakonito pridobljenih dokazov ZUP ne vsebuje, ne vsebujeta ga niti ZUS-1 niti ZPP. Sam tožnik pa ni izkazal, da bi bile listine, katerih izločitev zahteva in na katerih temelji ocena davčne osnove, v nasprotju z ZDavP-2, ZUP ali ZUS-1, niti ni zatrjeval, da bi bila z uporabo teh listin kršena kakšna izmed človekovih pravic, določenih v URS.
S tem, ko so bili v enakem razmerju kakor prihodki povečani tudi odhodki, je bilo odločeno v tožnikovo korist. Tožnik nižje davčne osnove ni uspel dokazati.
ZUJIK člen 102a. ZDru-1 člen 36, 36/1. Pravilnik o načinih dela strokovno programskih komisij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti člen 3, 10, 12.
javni razpis - sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike Evropske skupnosti - diskriminatorno obravnavanje - sestava strokovne komisije društvo v javnem interesu
V 102. a členu ZUJIK, na čigar podlagi je sprejet med drugim Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbor kulturnih programov in kulturnih projektov, tudi izrecno izključuje uporabo tega zakona, torej ZUJIK-a, pri izboru projektov, ki se sofinancirajo iz sredstev kohezijske politike Evropske skupnosti in se za te postopek uporabljajo predpisi, ki urejajo izvajanje postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike. Organ se je torej pri svoji odločitvi oprl na pravilno pravno podlago.
Nezadostno doseženo število točk tožnikovega projekta glede na že vnaprej znana merila, zaradi česar tožnikova vloga ni bila uspešna, za dvom v enako obravnavanje ne zadošča, zlasti ob upoštevanju, da iz tožbe ne izhaja, da bi toženka za različne udeležence uporabila merila različno oziroma da bi pri tožniku ali drugih udeležencih uporabila merila, ki niso bila predvidena.
Komisija je sestavljena v skladu z določbami Pravilnika o načinu dela strokovnih programskih komisij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, saj ima predsednico in štiri člane (skupaj torej pet članov), kar je dopustno število, člani imenovane komisije pa prihajajo iz različnih, vendar glede na predmet javnega razpisa povezanih inštitucij oziroma področij. Ob odsotnosti konkretnih navedb o spornem poslovanju komisije, ta tožbeni očitek ne vzdrži sodne presoje.
Ker gre za projekt, ki se sofinancira iz sredstev kohezijske politike Evropske skupnosti in ne za projekt v okviru javnega razpisa za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna, se tožnikov status društva v javnem interesu pri ocenjevanju ni upošteval, tega pa tudi niso določali ne osnovni in tudi ne posebni pogoji razpisa, kot tudi ne merila razpisa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - načelo zaslišanja stranke
Sodišče ne soglaša z razlago toženke, da vsaka nepravilna (glede na dejstvo, ki naj bi ustrezalo resničnemu) navedba v izjavi o premoženjskem stanju avtomatično pomeni „neresničnost podatka“ v smislu petega odstavka 20. člena ZBPP. Sodišče se ni nikoli postavilo na stališče, da pomota (napaka) prosilca ni možna oziroma povedano drugače, da je pomoto enačiti z dejanskim stanjem neresničnega podatka.
Vlogo, kot jo je predložila tožnica v dokaz, da je po elektronski poti odgovorila na poziv toženke, je opredeliti zgolj kot nepopolno vlogo (manjka podpis), vendar jo je organ za BPP dolžan obravnavati.
ZBan-1 člen 223a, 253a, 337, 347, 347/1, 350a, 352, 374. ZUS-1 člen 4.
Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - pravica do sodnega varstva - varstvo delničarjev in upnikov - aktivna legitimacija - upravni akt - zavrženje tožbe
Tožeča stranka kot imetnik obveznic, na katere se nanaša izrečeni ukrep nima možnosti, da zahteva presojo zakonitosti odločbe kot upravnega akta v smislu določb ZUS-1 ima pa možnost, da toži in na ta način uveljavlja sodno varstvo na podlagi določb 350.a člena ZBan-1. Tožeča stranka torej za presojo zakonitosti odločbe tožene stranke o izrednih ukrepih ni aktivno legitimirana, je pa legitimirana, da toži na povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi ukrepa.
Tudi presoja upravičenosti ukrepa in s tem presoja zakonitosti izdane odločbe ni povsem izključena, saj se pri odločanju o povrnitvi škode ugotavlja višina poplačila za primer „če bi izredni ukrep ne bil izrečen“, to pa lahko vključuje tudi presojo, ali so bili razlogi za izredni ukrep iz 253.a člena ZBan-1, v konkretnem primeru pogoji za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev in s tem za stečaj banke, sploh podani. Tožeči stranki, z ozirom na premoženjskopravno naravo njenih upravičenj, pravica do sodnega varstva s specialno ureditvijo sodnega varstva v ZBan-1 ni odvzeta, obenem pa to pomeni, da tožeča stranka tudi ne izkazuje legitimacije za tožbo v upravnem sporu kot subsidiarnem sodnem varstvu.
Z obrazložitvijo v izpodbijani odločbi je zadoščeno določbi 214. člena ZUP, saj so v bistvenem v njej navedeni dejanski in pravni razlogi za odločitev, kar pomeni, da je tožniku s tem omogočena učinkovita uporaba pravnih sredstev, sodišču pa preizkus materialne zakonitosti odločbe.