ZUP člen 2, 2/1, 129, 129/1. ZVI člen 86. ZUJF člen 96.
vojni invalid - invalidnina - sprememba načina izplačevanja invalidnine - zavrženje zahteve za izdajo odločbe - odločanje o pravici - upravna stvar
S spremenjenim načinom izplačevanja invalidnine (zamikom izplačil) je bil tožnik prikrajšan za enomesečni prejemek invalidnine. To pomeni, da je pri spremenjenem načinu izplačevanja šlo za odločanje o tožnikovi pravici in prvostopenjski organ tožnikove vloge ne bi smel zavreči, saj gre za upravno stvar v smislu 2. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - premoženje prosilca
Tožnica na naslovu A. nima prijavljenega prebivališča, ne stalnega in tudi ne začasnega. To pomeni, da trditve, da na naslovu živi, ni izkazala in da je zato pravilno odločeno, da pogoja premoženjskega stanja po ZBPP ne izpolnjuje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - vložitev pritožbe
Prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči se zavrne, če je očitno, da zadeva nima (niti) verjetnega izgleda za uspeh. Ta okoliščina mora torej biti očitna. Pri tem je treba to določilo tolmačiti restriktivno, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do neupravičenega posega v pravico do sodnega varstva. Šele postopek sam bo namreč lahko zanesljivo pokazal, kakšne možnosti za uspeh je imel prosilec za brezplačno pravno pomoč. Kolikor torej ni očitno, da zadeva nima niti verjetnega izgleda za uspeh, na tej podlagi prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči ni mogoče zavrniti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - določitev pogoja - neizpolnitev pogoja - prenehanje pravice do brezplačne pravne pomoči
Tožnici je bilo naloženo, da mora pri pristojnem sodišču vložiti ustrezen predlog v roku enega meseca od pravnomočnosti te odločbe ter o tem v nadaljnjem roku 8 dni od vložitve predloga obvestiti toženo stranko. Ker tožnica tega ni storila, je tožena stranka pravilno ugotovila, da ni izpolnila pogoja iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, zaradi česar ji preneha upravičenost do brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku - verjetni izgled za uspeh
Tožnik lastno nezmožnost, da dokaže svojo nedolžnost, pojasnjuje le z abstraktnim sklicevanjem na zahtevnost konkretnega postopka ter na svojo pravno laičnost. Z navedenimi ugovori pa ni uspel prepričati sodišča, da odločitev tožene stranke, glede na okoliščine, ki jih je ta ugotovila v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem ter njegovo osebnostjo, v povezavi tudi s procesnimi jamstvi, na katera mora paziti kazensko sodišče po uradni dolžnosti, ni pravilna. Iz tožbenih navedb izhaja prej nasprotno, da tožnik pozna svoje pravice, ki jih ima v kazenskem postopku.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - navajanje neresničnih podatkov
Tožeča stranka je s tem, ko je v prošnjah za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod kazensko in materialno odgovornostjo bivšo ženo kljub razvezi zakonske zveze navajala kot zakonsko partnerko, navajala neresnične podatke. Zato ji je bila, upoštevaje določbo 43. člena ZBPP, brezplačna pravna pomoč zaradi lažnega prikazovanja podatkov neupravičeno dodeljena.
ZViS člen 55. Statut Univerze v Mariboru člen 190.
izvolitev v naziv - izpolnjevanje pogojev za izvolitev v naziv - avtonomija univerze
Iz določb Zakona o visoke šolstvu je razvidna avtonomija univerze, ki izhaja tako iz 58. člena Ustave RS kot tudi iz 6. člena ZViS, ki določa, da je univerza avtonomni, znanstveno-raziskovalni, umetniški in izobraževalni zavod s posebnim položajem. Univerza deluje po načelu avtonomije, ki ji med drugim zagotavlja tudi sprejemanje meril ter avtonomno ureditev in izvedbo samega postopka volitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev.
Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (1998) člen 5, 9, 13, 14, 18, 18/1, 21a, 21b.
javni razpis - financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila za ocenjevanje programov - bistvena kršitev določb upravnega postopka - obrazložitev odločbe
V razlogih sklepa ni pojasnjeno, na kakšen način so se upoštevali posamezni kriteriji, oziroma na katerih dejanskih ugotovitvah temelji doseženo število točk po posameznih merilih. Razlogov, kljub obširnim in vsebinskim pritožbenim očitkom, tudi ne vsebuje sklep nadzornega odbora o pritožbi. Izpodbijana odločitev ostaja v poglavitnem delu, to je glede dejanske in pravne podlage za oceno, vsebinsko prazna in s tem bistveno pomanjkljiva, saj onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti narejene ocene. Čim razlogov ni, ni mogoče preizkusiti pravilnosti odločitve, oziroma ji niti ni mogoče učinkovito ugovarjati, kar pomeni, da gre za pomanjkljivost obrazložitve, ki je bistvena in s tem za bistveno kršitev pravil postopka, ki narekuje odpravo izpodbijane odločitve.
Izpodbijana odločitev je nepopolna oziroma bistveno pomanjkljiva, saj iz nje (in iz spisov) ni mogoče nedvoumno razbrati, če je in kako je potekalo medsebojno dogovarjanje in s tem tudi ni mogoče povsem izven vsakega dvoma presoditi, ali je bil postopek odločanja voden pravilno.
Delež zagotovljenih lastnih in drugih virov za predvidene naložbe je le eno od petih meril iz Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO, zato ga ni mogoče naknadno, v teku razpisnega postopka, opredeliti kot izključujočega.
Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 člen 42. Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 9.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - uveljavljanje plačilnih pravic
Upravni organ je v postopku z vpogledom v register plačilnih pravic po uradni dolžnosti ugotovil, da tožnica ni uveljavljala plačilnih pravic v obdobju dveh zaporednih let. Zato je izpodbijana odločitev upravnega organa, da se posamezne plačilne pravice izdvojijo v nacionalno rezervo, pravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba
Temelj odškodninske odgovornosti tožeče stranke je podan že na podlagi pravnomočne kazenske sodbe. Odprto ostaja le vprašanje višine odškodnine, ki pa bo odvisna od ugotovitev izvedenca medicinske stroke. Zadeva, v zvezi s katero prosi tožeča stranka za odobritev brezplačne pravne pomoči, tako nima verjetnega izgleda za uspeh, zaradi česar ne bi bilo utemeljeno in razumno odobriti zaprošene brezplačne pravne pomoči.
ZDavP-2 člen 352. ZPSV člen 4, 6, 8-14. ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 208, 209. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-6.
prispevki za socialno varnost - status zavezanca za plačilo prispevkov - lastnik zasebne družbe - vpis v sodni register
Za določitev zavarovanca in zavezanca je relevanten tožnikov položaj družbenika zasebne družbe (ki ni zavarovan na drugi podlagi) oziroma položaj družbenika, ki je poslovodna oseba.
Odlok o občinskih taksah v občini Logatec člen 3, 3/1, 6, 6/3, 7, 7/1.
občinska taksa - oglaševanje na javnih mestih - taksni predmet
Med strankama je sporno, ali je taksni predmet oglaševanja na javnih mestih dejanje oglaševanja ali pa je taksni predmet objekt, na katerem se oglašuje. Sodišče ne pritrjuje tožbenemu stališču, po katerem bi se lahko takso odmerilo le za tisti čas, ko se na ploskovnem objektu nekaj oglašuje. Razlaga, da je pri oglaševanju taksni predmet ploskovna površina, na kateri se oglašuje, in ne oglas, nedvomno izhaja iz tretjega odstavka 6. člena Odloka o občinskih taksah v občini Logatec, ki določa, da okoliščina, da takšnega predmeta zavezanec začasno ni mogel uporabljati, ne vpliva na taksno obveznost.
Javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest na območju izvajanja Zakona o razvojni podpori Pomurski regij v obdobju 2010-2015 točka 1.1.
javni razpis - pogoji za sofinanciranje - predmet javnega razpisa - namen javnega razpisa
Pri odločanju o prispelih vlogah je treba upoštevati tudi namen javnega razpisa, ki je v tem, da se omogoči sofinanciranje investicij, ki bodo predstavljale novo dejavnost ali širitev obstoječe dejavnosti ter s tem ustvarjanje novih delovnih mest, povezanih z investicijo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Organ za brezplačno pravno pomoč je v izpodbijani odločbi svojo odločitev utemeljil na verjetnosti izgleda za uspeh le glede temelja postavljenega odškodninskega zahtevka, ni pa se ukvarjal z njegovo utemeljenostjo po obsegu in višini. Vprašanje obsega in višine nastale škode je najprej dejansko vprašanje, katerega bo treba razjasniti in ugotoviti v dokaznem postopku, nato pa glede na ugotovljeno dejansko stanje uporabiti materialno pravo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku- verjetni izgled za uspeh
Pravna ureditev organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da opravi tudi vsebinski preizkus zadeve, čeprav le v omejenem obsegu. V primeru, ko je razlog za zavrnitev prošnje neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oz. v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago oziroma v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.
Tožnika nista izkazala, da sta zahtevo za izplačilo zamudnih obresti pri prvostopenjskem organu dejansko vložila. Zato je upravni organ po presoji sodišča ravnal pravilno, ko je z izpodbijano odločbo odločil (le) o vračilu plačanega komunalnega prispevka in ne tudi o zakonskih zamudnih obrestih.
Pravni pouk v izpodbijani odločbi, po katerem je „ta odločba v upravnem postopku dokončna“, ni pravilen. Iz podatkov predloženega spisa in iz vložene tožbe kot nesporno izhaja, da je tožnik sledil pravnemu pouku izpodbijane odločbe in da pritožbe, čeprav je le-ta dovoljena, zoper odločbo ni vložil. Zato izpodbijana odločba ni dokončna v smislu tretjega odstavka 2. člena ZUS-1 in kot takšna ne predstavlja akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Sodišče je zato moralo tožbo zavreči kot nedovoljeno. Ker pa je tožnik ravnal po napačnem pouku o pravnem sredstvu in je vložil tožbo namesto pritožbe, mu v skladu s šestim odstavkom 215. člena ZUP rok za pritožbo zoper izpodbijano odločbo začne teči prvega dne po vročitvi tega sklepa sodišča.
prošnja za podaljšanje roka - zavrženje vloge - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - - zavrženje tožbe
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki po materialnem kriteriju vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Če gre za akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu le takrat, če tako določa zakon. Sklep o zavrženju prošnje tožnika za podaljšanje roka za vložitev zahtevka za izplačilo, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, je odločitev procesne narave.
ZUJIK člen 114, 120. ZDru-1 člen 36, 36/1. Pravilnik o načinu dela strokovno programskih komisij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti člen 3, 3/1, 12, 12/4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje kulturnih programov - sestava strokovne komisije - strokovna presoja komisije - društvo v javnem interesu
Izpolnjevanje razpisnih kriterijev je treba presojati zadržano, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Sodišče po navedenem, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev organa odpravi le v primeru, če je njegova argumentacija očitno nerazumna.
Organ je upošteval 36. člena ZDru-1, saj iz ocenjevalnega lista, ki je del upravnega spisa zadeve, izhaja, da je tožnik zato, ker ima status društva v javnem interesu, prejel 2 točki.
Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa zadeve, ima strokovna programska komisija javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na področju različnih manjšinskih etničnih skupnosti v RS pet članov in tajnika, ki nima pravice glasovanja, zato je bila komisija sestavljena pravilno in skladno z določbami 14. Pravilnika o načinu dela strokovno programskih komisij Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 263/2, 263/4. ZKme-1 člen 45. Uredba o ureditvi trga z vinom člen 33, 33/1, 33/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - odobritev nepovratnih sredstev - obnova postopka po uradni dolžnosti - rok za obnovo postopka - novo dejstvo
Prvostopenjski organ je za nova dejstva izvedel dne 10. 7. 2012, ko mu je bil omogočen vpogled v zapisnik in poročilo o opravljenem inšpekcijskem nadzoru. Navedeno je prejel dne 10. 7. 2012, takrat se je seznanil z novimi dejstvi, torej je bila izpodbijana odločba izdana znotraj trimesečnega subjektivnega roka, ki ga določa ZKme-1 za začetek obnove postopka.
Sporni reklamni material ni ustrezal zahtevi iz tretjega odstavka Uredbe o ureditvi trga z vinom in javnemu pozivu, kar v posledici pomeni, da stroški, ki izhajajo iz nepopolnega reklamnega materiala, niso upravičeni. Sporni računi so temeljili na artiklih, ki niso imeli označenega porekla in jih torej organ v postopku odločanja o zahtevku za povrnitev upravičenih stroškov za izvedene dejavnosti iz programa tožniku ne bi smel priznati. Dejstvo, da je obstajal promocijski material brez oznake porekla, za katerega je tožnik zahteval upravičene stroške, pa je novo dejstvo, kot ga opredeljuje 1. točka 260. člena ZUP, saj je obstajalo že v času odločanja o zahtevku za povrnitev upravičenih stroškov, prvostopenjski organ pa zanj ni vedel, ker je zahtevek presojal zgolj na podlagi predloženih računov. To pa ne pomeni, da obveza tožnika, da reklamni material promovira, kot je določeno v javnem pozivu, ni obstajala. Tožnik torej tudi nima prav, da gre v obravnavanem primeru za novo presojo dejstev in dokazov, ki so obstajali že v prvotnem postopku in ki so bili prvostopenjskemu organu na razpolago.