Pri odločanju o prošnjah za pogojni odpust gre za del izvrševanja kaznovalne politike, zato je odločanje sodišča zadržano in presoja se le, ali odločitev prestane preizkus zakonitosti uporabe prostega preudarka. Tako ima tožena stranka prosto polje presoje, kateremu kriteriju iz 88. člena KZ-1 bo dala prednost in ga bo v konkretnih okoliščinah štela za odločujočega.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Organ za brezplačno pravno pomoč je v izpodbijani odločbi svojo odločitev utemeljil na verjetnosti izgleda za uspeh le glede temelja postavljenega odškodninskega zahtevka, ni pa se ukvarjal z njegovo utemeljenostjo po obsegu in višini. Vprašanje obsega in višine nastale škode je najprej dejansko vprašanje, katerega bo treba razjasniti in ugotoviti v dokaznem postopku, nato pa glede na ugotovljeno dejansko stanje uporabiti materialno pravo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku - verjetni izgled za uspeh
Tožnik lastno nezmožnost, da dokaže svojo nedolžnost, pojasnjuje le z abstraktnim sklicevanjem na zahtevnost konkretnega postopka ter na svojo pravno laičnost. Z navedenimi ugovori pa ni uspel prepričati sodišča, da odločitev tožene stranke, glede na okoliščine, ki jih je ta ugotovila v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem ter njegovo osebnostjo, v povezavi tudi s procesnimi jamstvi, na katera mora paziti kazensko sodišče po uradni dolžnosti, ni pravilna. Iz tožbenih navedb izhaja prej nasprotno, da tožnik pozna svoje pravice, ki jih ima v kazenskem postopku.
Tožnika nista izkazala, da sta zahtevo za izplačilo zamudnih obresti pri prvostopenjskem organu dejansko vložila. Zato je upravni organ po presoji sodišča ravnal pravilno, ko je z izpodbijano odločbo odločil (le) o vračilu plačanega komunalnega prispevka in ne tudi o zakonskih zamudnih obrestih.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - navajanje neresničnih podatkov
Tožeča stranka je s tem, ko je v prošnjah za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod kazensko in materialno odgovornostjo bivšo ženo kljub razvezi zakonske zveze navajala kot zakonsko partnerko, navajala neresnične podatke. Zato ji je bila, upoštevaje določbo 43. člena ZBPP, brezplačna pravna pomoč zaradi lažnega prikazovanja podatkov neupravičeno dodeljena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zahtevek stranke
Organ, ki je pristojen za odločanje o brezplačni pravni pomoči, je dolžan v postopku upoštevati določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek. V skladu z 213. členom ZUP se v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. V skladu z 214. členom ZUP pa mora temu slediti tudi obrazložitev odločbe. S tem, ko je tožena stranka prošnjo tožeče stranke zavrnila zgolj s sklicevanjem na nedopustnost vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ne da bi zavzela stališče tudi do navedb tožeče stranke glede (razveljavitve) pravnomočnosti citiranega sklepa, je tako odločila v ožjem obsegu, kot je bila zaprošena. S takim postopanjem je nepravilno uporabila določbo drugega odstavka 34. člena ZBPP v povezavi s 213. in 214. členom ZUP.
Odlok o občinskih taksah v občini Logatec člen 3, 3/1, 6, 6/3, 7, 7/1.
občinska taksa - oglaševanje na javnih mestih - taksni predmet
Med strankama je sporno, ali je taksni predmet oglaševanja na javnih mestih dejanje oglaševanja ali pa je taksni predmet objekt, na katerem se oglašuje. Sodišče ne pritrjuje tožbenemu stališču, po katerem bi se lahko takso odmerilo le za tisti čas, ko se na ploskovnem objektu nekaj oglašuje. Razlaga, da je pri oglaševanju taksni predmet ploskovna površina, na kateri se oglašuje, in ne oglas, nedvomno izhaja iz tretjega odstavka 6. člena Odloka o občinskih taksah v občini Logatec, ki določa, da okoliščina, da takšnega predmeta zavezanec začasno ni mogel uporabljati, ne vpliva na taksno obveznost.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - premoženje prosilca
Tožnica na naslovu A. nima prijavljenega prebivališča, ne stalnega in tudi ne začasnega. To pomeni, da trditve, da na naslovu živi, ni izkazala in da je zato pravilno odločeno, da pogoja premoženjskega stanja po ZBPP ne izpolnjuje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - vložitev pritožbe
Prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči se zavrne, če je očitno, da zadeva nima (niti) verjetnega izgleda za uspeh. Ta okoliščina mora torej biti očitna. Pri tem je treba to določilo tolmačiti restriktivno, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do neupravičenega posega v pravico do sodnega varstva. Šele postopek sam bo namreč lahko zanesljivo pokazal, kakšne možnosti za uspeh je imel prosilec za brezplačno pravno pomoč. Kolikor torej ni očitno, da zadeva nima niti verjetnega izgleda za uspeh, na tej podlagi prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči ni mogoče zavrniti.
Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (1998) člen 5, 9, 13, 14, 18, 18/1, 21a, 21b.
javni razpis - financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila za ocenjevanje programov - bistvena kršitev določb upravnega postopka - obrazložitev odločbe
V razlogih sklepa ni pojasnjeno, na kakšen način so se upoštevali posamezni kriteriji, oziroma na katerih dejanskih ugotovitvah temelji doseženo število točk po posameznih merilih. Razlogov, kljub obširnim in vsebinskim pritožbenim očitkom, tudi ne vsebuje sklep nadzornega odbora o pritožbi. Izpodbijana odločitev ostaja v poglavitnem delu, to je glede dejanske in pravne podlage za oceno, vsebinsko prazna in s tem bistveno pomanjkljiva, saj onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti narejene ocene. Čim razlogov ni, ni mogoče preizkusiti pravilnosti odločitve, oziroma ji niti ni mogoče učinkovito ugovarjati, kar pomeni, da gre za pomanjkljivost obrazložitve, ki je bistvena in s tem za bistveno kršitev pravil postopka, ki narekuje odpravo izpodbijane odločitve.
Izpodbijana odločitev je nepopolna oziroma bistveno pomanjkljiva, saj iz nje (in iz spisov) ni mogoče nedvoumno razbrati, če je in kako je potekalo medsebojno dogovarjanje in s tem tudi ni mogoče povsem izven vsakega dvoma presoditi, ali je bil postopek odločanja voden pravilno.
Delež zagotovljenih lastnih in drugih virov za predvidene naložbe je le eno od petih meril iz Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO, zato ga ni mogoče naknadno, v teku razpisnega postopka, opredeliti kot izključujočega.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - določitev pogoja - neizpolnitev pogoja - prenehanje pravice do brezplačne pravne pomoči
Tožnici je bilo naloženo, da mora pri pristojnem sodišču vložiti ustrezen predlog v roku enega meseca od pravnomočnosti te odločbe ter o tem v nadaljnjem roku 8 dni od vložitve predloga obvestiti toženo stranko. Ker tožnica tega ni storila, je tožena stranka pravilno ugotovila, da ni izpolnila pogoja iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, zaradi česar ji preneha upravičenost do brezplačne pravne pomoči.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7, 279, 282. ZUS-1 člen 6, 6/2, 20, 20/3.
visoko šolstvo - vpis v višji letnik - izjemni vpis - obrazložitev upravnega akta - ničnost odločbe - upravni spor - tožbena novota
V obrazložitvi prvostopenjskega sklepa je navedeno le to, da tožnik ne izkazuje utemeljenih razlogov za izjemni vpis, medtem ko obrazložitev drugostopenjskega sklepa povzema relevantne člene statuta, v zvezi z utemeljenostjo prošnje pa se navaja zgolj to, da tožnik ne izkazuje utemeljenih razlogov in da je prvostopenjski organ prošnjo utemeljeno zavrnil. Ni pa v nobenem od sklepov obrazloženo, zakaj razlogi, ki jih je navajal tožnik, niso utemeljeni. Obrazložitev obeh aktov je tako pomanjkljiva, da se odločitve ne da preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Upravni akt mora biti obrazložen do tolikšne mere, da je stranki zagotovljeno učinkovito pravno varstvo; to pa je lahko zagotovljeno le, če ima obrazložitev akta vsebino, določeno v 214. členu ZUP.
Sodišče ne more slediti stališču toženke, da tožbene navedbe o kršitvi pravil postopka pomenijo tožbene novote v smislu tretjega odstavka 20. člena ZUS-1. V primeru očitanja procesnih kršitev ne gre za navajanje novih dejstev in dokazov.
Glede na zahtevek je Komisija za pritožbe študentov tožnikovo vlogo upravičeno smiselno štela kot zahtevo za izrek ničnosti. Vsebinsko je njena odločba pravilna, saj so napake v obeh sklepih sicer take, da ju je bilo treba odpraviti, niso pa podani razlogi za ničnost, ki jih določa 279. člen ZUP. V tem delu je bilo zato treba tožbo zavrniti. Sodišče ni sledilo predlogu toženke, naj tožbo v tem delu zavrže. Njeno sklicevanje na drugi odstavek 6. člena ZUS-1 kot razlog za zavrženje ni utemeljeno. To določilo namreč ne pomeni, da akt, izdan o izrednih pravnih sredstvih, ne more biti predmet upravnega spora, ampak želi le povedati, katerih tožbenih razlogov v takšnem upravnem sporu ni mogoče upoštevati.
ZUP člen 2, 2/1, 129, 129/1. ZVI člen 86. ZUJF člen 96.
vojni invalid - invalidnina - sprememba načina izplačevanja invalidnine - zavrženje zahteve za izdajo odločbe - odločanje o pravici - upravna stvar
Zaradi spremenjenega načina izplačevanja je bila tožniku odvzeta ena mesečna invalidnina. To pomeni, da je pri spremenjenem načinu izplačevanja invalidnine v resnici šlo za odločanje o tožnikovi pravici. Prvostopenjski organ tožnikove vloge za izdajo odločbe ne bi smel zavreči, saj gre za upravno stvar v smislu 2. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku- verjetni izgled za uspeh
Pravna ureditev organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da opravi tudi vsebinski preizkus zadeve, čeprav le v omejenem obsegu. V primeru, ko je razlog za zavrnitev prošnje neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oz. v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago oziroma v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.
ZDavP-2 člen 352. ZPSV člen 4, 6, 8-14. ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 208, 209. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-6.
prispevki za socialno varnost - status zavezanca za plačilo prispevkov - lastnik zasebne družbe - vpis v sodni register
Za določitev zavarovanca in zavezanca je relevanten tožnikov položaj družbenika zasebne družbe (ki ni zavarovan na drugi podlagi) oziroma položaj družbenika, ki je poslovodna oseba.
ZUP člen 2, 2/1, 129, 129/1. ZVI člen 86. ZUJF člen 96.
vojni invalid - invalidnina - sprememba načina izplačevanja invalidnine - zavrženje zahteve za izdajo odločbe - odločanje o pravici - upravna stvar
S spremenjenim načinom izplačevanja invalidnine (zamikom izplačil) je bil tožnik prikrajšan za enomesečni prejemek invalidnine. To pomeni, da je pri spremenjenem načinu izplačevanja šlo za odločanje o tožnikovi pravici in prvostopenjski organ tožnikove vloge ne bi smel zavreči, saj gre za upravno stvar v smislu 2. člena ZUP.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - za odločanje pristojen organ
O prošnjah za dodelitev brezplačne pravne pomoči odloča pristojni organ za BPP tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče. Ker gre za zadevo (odškodnina), ki spada pod splošno pristojnost, je za odločanje o tožnikovi prošnji pristojno okrožno in ne delovno sodišče.
ZUJIK člen 114, 120. ZDru-1 člen 36, 36/1. Pravilnik o načinu dela strokovno programskih komisij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti člen 3, 3/1, 12, 12/4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje kulturnih programov - sestava strokovne komisije - strokovna presoja komisije - društvo v javnem interesu
Izpolnjevanje razpisnih kriterijev je treba presojati zadržano, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Sodišče po navedenem, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev organa odpravi le v primeru, če je njegova argumentacija očitno nerazumna.
Organ je upošteval 36. člena ZDru-1, saj iz ocenjevalnega lista, ki je del upravnega spisa zadeve, izhaja, da je tožnik zato, ker ima status društva v javnem interesu, prejel 2 točki.
Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa zadeve, ima strokovna programska komisija javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na področju različnih manjšinskih etničnih skupnosti v RS pet članov in tajnika, ki nima pravice glasovanja, zato je bila komisija sestavljena pravilno in skladno z določbami 14. Pravilnika o načinu dela strokovno programskih komisij Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Tožbena navedba, da zahteve tožene stranke in inšpekcijskega ukrepa pod točko 1.a in 1.b ni mogoče izpolniti, je utemeljena, saj mora dopolnitev elaborata potrditi upravljavec ceste, to je Direkcija RS za ceste. Ker upravljavec ceste dopolnitve elaborata ni želel potrditi, ker se ni strinjal z ukrepom inšpektorja, gre torej za to, da inšpekcijski zavezanec naloženega ukrepa ne more izvršiti in ta ovira ni na njegovi strani, zato tudi ne more nositi posledic neizvršitve naloženega ukrepa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dopolnitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - razveza zakonske zveze
Tožnik je že sam vložil tožbo za razvezo zakonske zveze, ki pa jo mora v skladu s sklepom sodišča popraviti oziroma dopolniti. Zato je mogoča presoja, da ne gre za tako enostavni civilni postopek, ki bi ga tožnik zmogel sam, brez strokovne pomoči. Posledično zadeva ni očitno nerazumna in ima prosilec glede na razloge razveze zakonske zveze (nevzdržnost) v zadevi verjetne izglede za uspeh, prav tako pa je zadeva tudi pomembna za njegov osebni in socialno - ekonomski položaj.