ZJF člen 65, 71, 100, 101. Pravilnik o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjih financ, člen 12, 14. ZViS člen 79. Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov člen 53. Statut Univerze na Primorskem člen 185.
revizija poslovanja univerze - avtonomija univerze - dokončen upravni akt - uvedba revizije
Sodišče ob upoštevanju določb ZViS in ZJF ter stališč Ustavnega sodišča ugotavlja, da je tožena stranka izpodbijani sklep lahko izdala na podlagi citiranih zakonskih določb in da zato z njim ni nezakonito posegla v avtonomijo tožeče stranke. Z njim tožena stranka tudi ne posega v pravice in dolžnosti, ki jih tožeči stranki in njenemu rektorju nalagajo ZJF in podzakonski akti.
ZTuj-2 člen 127, 127/8. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3. ZUS-1 člen 20, 20-3.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja - rok za vložitev prošnje za izdajo dovoljenja - zavrženje prošnje - tožbena novota
Tožeča stranka je vstopila v Republiko Slovenijo leta 1998, kar je tudi sama navedla na obrazcu prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana. Zato je v izpodbijanem sklepu pravilen zaključek, da prošnje z dne 29. 10. 2012 za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana ni vložila v predpisanem roku iz osmega odstavka 127. člena ZTuj-2, torej pred potekom 3-mesečnega dovoljenega prebivanja v Republiki Sloveniji, zato je bilo le to potrebno kot prepozno zavreči na podlagi 3. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - uresničevanje javnega interesa na področju športa - razpisni pogoji
Tožničina zahteva je bila zavrnjena, ker program, ki ga je prijavila, ni izpolnjeval pogoja za uvrstitev v izbor, in ne zato, ker ne bi bil izbran izmed uvrščenih programov, zato tudi (ne)dodelitev sredstev za programe drugih prosilcev ni pravno odločilna za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji - relevantni podatki - upravni spor - stroški postopka
V zadevi je sporno, ali je pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja, tj. ali je tožnica v letu 2011 presegla dodano vrednost na zaposlenega v panogi C.21, upoštevan pravilen podatek o številu zaposlenih. Toženka se sklicuje na podatek AJPES o dodani vrednosti na zaposlenega v znesku 97.970 EUR, vendar je to podatek o kazalniku, ki v okviru poslovnega poročila ni predpisan. Drugih ugotovitev, ki bi pojasnile izračun toženke, da tožnica ne presega povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v panogi, pa izpodbijana odločitev ne vsebuje.
Določbe ZUS-1 o stroških postopka sledijo naravi spora in so zato drugačne kot v ZPP.
vodno soglasje - obnova postopka izdaje vodnega soglasja - pooblastilo za vložitev zahteve za izdajo vodnega soglasja - obseg pooblastila - ničnost odločbe
Obseg pooblastila, ki izrecno navaja pooblastitev za pridobivanje soglasij k projektnim rešitvam v zvezi s postopkom legalizacije stanovanjskega objekta, brez dvoma zajema tudi pooblastilo za vložitev zahteve za izdajo vodnega soglasja v zvezi to legalizacijo.
ZJAKRS člen 10, 10/1. ZUJIK člen 94, 94/5, 100, 100/1, 119.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev delovne štipendije - strokovna komisija - obrazložitev ocene strokovne komisije
Predlog komisije za odobritev ali zavrnitev sofinanciranja (in posledično odločitev o tem) je odvisen od doseženih točk oziroma vrednotenja po posameznih merilih. Zato omenjena zahteva po vsebinski obrazložitvi od strokovne komisije terja, da pri vsakem prijavitelju v poročilu navede razloge, ki so jo vodili pri točkovanju po posameznem kriteriju, kar je nato podlaga za izdajo odločbe.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - izvršba - vročitev - pomota pri vročanju
Določba prvega odstavka 98. člena ZUP v primeru pomote pri vročanju za dan vročitve ne določa dneva, ko je bil dokument vročen v skladu z določbami ZUP („formalno“), temveč dan, za katerega je ugotovljeno, da je oseba, ki ji je bil dokument namenjen, ta dokument dejansko dobila.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo - najemnik
Tožnica kot najemnica (po njenih navedbah poslovnih prostorov in parkirišča) uporablja zazidano stavbno zemljišče, to možnost pa je pridobila s sklenitvijo sodne poravnave, v okviru katere je bil dogovorjen najem, zato je tudi zavezanka za plačilo NUSZ.
priznanje pravice do zdravstvenega zavarovanja - vojni veteran - zahteva za priznanje pravice do zdravstvenega varstva - začetek uveljavljanja pravice
Iz podatkov upravnih spisov in izpodbijanega sklepa je razvidno, da je tožnik zahtevo za uveljavljanje pravice do zdravstvenega varstva za obdobje od 15. 12. 2006 do 31. 5. 2012 vložil dne 3. 4. 2013, kar pomeni, da tožnik navedeno pravico uveljavlja za obdobje pred vložitvijo zahteve. Glede na določbo 25. člena ZVV po presoji sodišča tožniku na podlagi te zahteve ni mogoče priznati pravice do zdravstvenega varstva za navedeno obdobje.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - pogoji za razrešitev - izbris iz seznama izvajalcev BPP
ZBPP prosilčevega izbora osebe, ki bo izvajala BPP, ne omejuje zgolj na osebe, vpisane v seznam, ki ga organu predloži območni zbor odvetnikov, temveč pride uporaba tega seznama v poštev šele v primeru, če prosilec izvajalca BPP ne izbere sam.
ZVis člen 75. Uredba o sofinanciranju doktorskega študija člen 8, 8/3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje doktorskega študija - razpisni pogoj - delovni mentor
Pogoj iz Uredbe o sofinanciranju doktorskega študija, povzet v razpisu, po katerem delovni mentor ne sme biti strokovnjak, zaposlen v državni upravi, je jasen, zato na drugačno odločitev ne morejo vplivati tožbene navedbe o strokovnosti in izkušenosti strokovnjaka, ki ga je za delovnega mentorja navedla tožnica, v kar sodišče niti ne dvomi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - investitor nelegalne gradnje - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
Za določitev inšpekcijskega zavezanca je pomembno, kdo je investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt. Ker gre za postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti, nosi organ vso skrb in odgovornost za ugotovitev vseh dejstev, ki so pomembni za ugotovitev resničnega dejanskega stanja.
V primeru, ko je kot inšpekcijski zavezanec določen lastnik zemljišča, in če je to RS kot lastnica kmetijskega zemljišča, s katerim gospodari Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, je slednji inšpekcijski zavezanec zaradi nelegalne gradnje.
upravni postopek - ničnost odločbe - ničnostni razlogi - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Glede na nesporno ugotovitev, da se navedbe, ki sta jih v predlogu navedla tožnika, nanašajo na dejansko stanje, na katerem izpodbijana odločba temelji, ki naj bi bilo ugotovljeno nepravilno, kar po 1. do 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP ne more biti razlog za ničnost odločbe, uveljavljani razlogi iz 2., 3. in 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP pa so zgolj pavšalni, se sodišče strinja z zavrnitvijo njunega predloga za izrek ničnosti odločbe ter z razlogi za zavrnitev, ki izhajajo iz izpodbijane odločbe.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - molk organa - priznanje poklicne kvalifikacije - doktor dentalne medicine
Glede na pretečeni čas in dejstvo, da strokovno komisijo, ki poda v zadevi mnenje, imenuje minister istega ministrstva, ki v zadevi odloča, težave pri sestavljanju te komisije zaradi neodzivnosti Zdravniške zbornice Slovenije ne morejo biti okoliščina, ki bi zadostovala za presojo, da v zadevi iz opravičljivih razlogov po štirih mesecih od prejema sodbe ni bila sestavljena niti komisija.
ZGO-1 člen 50a, 50a/5, 74c, 74c/1, 74c/1-2, 74c/1-3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - pridobljena soglasja - fikcija, da je soglasje dano - obrazložitev odločbe
Določbe PUP in Dolgoročnega plana Občine Piran za obdobje od 1986 do leta 2000 dopustnost gradnje na kmetijskih zemljiščih ne omejujejo glede na zahtevnost objekta, temveč le glede na njegovo namembnost, da namembnost objekta, ki ga tožnici nameravata graditi, ne ustreza predpisani namembnosti, pa organ ni ugotovil.
Dejstvo, da je Ministrstvo za kulturo tožnici pozvalo, naj dopolnita vlogo za izdajo soglasja iz 31. člena ZVKD-1, samo po sebi še ne zadošča za stališče, da zahteva za izdajo kulturnovarstvenega soglasja v zvezi z nameravano gradnjo ni bila popolna in da zato 12. 4. 2013 ni začel teči rok iz tretjega odstavka 50.a člena ZGO-1. Ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne iz listin v upravnem spisu namreč ni razvidno, da bi se ta poziv nanašal na dopolnitev formalno nepopolne vloge za pridobitev soglasja iz 30. člena ZVKD-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zahtevek stranke
Organ, ki je pristojen za odločanje o brezplačni pravni pomoči, je dolžan v postopku upoštevati določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek. V skladu z 213. členom ZUP se v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. V skladu z 214. členom ZUP pa mora temu slediti tudi obrazložitev odločbe. S tem, ko je tožena stranka prošnjo tožeče stranke zavrnila zgolj s sklicevanjem na nedopustnost vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ne da bi zavzela stališče tudi do navedb tožeče stranke glede (razveljavitve) pravnomočnosti citiranega sklepa, je tako odločila v ožjem obsegu, kot je bila zaprošena. S takim postopanjem je nepravilno uporabila določbo drugega odstavka 34. člena ZBPP v povezavi s 213. in 214. členom ZUP.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - nezahtevni objekt - odmiki objekta od parcelne meje
Tožnica kljub izrecnemu pozivu organa, naj vlogo ustrezno dopolni, ni predložila soglasja lastnikov sosednjih parcel za odmik objekta, ki je manjši od 3 m od parcelne meje. Zato je odločitev upravnega organa, da se njena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja zavrne, pravilna.
ZUP člen 2, 2/1, 129, 129/1. ZVI člen 86. ZUJF člen 96.
vojni invalid - invalidnina - sprememba načina izplačevanja invalidnine - zavrženje zahteve za izdajo odločbe - odločanje o pravici - upravna stvar
Zaradi spremenjenega načina izplačevanja je bila tožniku odvzeta ena mesečna invalidnina. To pomeni, da je pri spremenjenem načinu izplačevanja invalidnine v resnici šlo za odločanje o tožnikovi pravici. Prvostopenjski organ tožnikove vloge za izdajo odločbe ne bi smel zavreči, saj gre za upravno stvar v smislu 2. člena ZUP.
Pri odločanju o prošnjah za pogojni odpust gre za del izvrševanja kaznovalne politike, zato je odločanje sodišča zadržano in presoja se le, ali odločitev prestane preizkus zakonitosti uporabe prostega preudarka. Tako ima tožena stranka prosto polje presoje, kateremu kriteriju iz 88. člena KZ-1 bo dala prednost in ga bo v konkretnih okoliščinah štela za odločujočega.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7, 279, 282. ZUS-1 člen 6, 6/2, 20, 20/3.
visoko šolstvo - vpis v višji letnik - izjemni vpis - obrazložitev upravnega akta - ničnost odločbe - upravni spor - tožbena novota
V obrazložitvi prvostopenjskega sklepa je navedeno le to, da tožnik ne izkazuje utemeljenih razlogov za izjemni vpis, medtem ko obrazložitev drugostopenjskega sklepa povzema relevantne člene statuta, v zvezi z utemeljenostjo prošnje pa se navaja zgolj to, da tožnik ne izkazuje utemeljenih razlogov in da je prvostopenjski organ prošnjo utemeljeno zavrnil. Ni pa v nobenem od sklepov obrazloženo, zakaj razlogi, ki jih je navajal tožnik, niso utemeljeni. Obrazložitev obeh aktov je tako pomanjkljiva, da se odločitve ne da preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Upravni akt mora biti obrazložen do tolikšne mere, da je stranki zagotovljeno učinkovito pravno varstvo; to pa je lahko zagotovljeno le, če ima obrazložitev akta vsebino, določeno v 214. členu ZUP.
Sodišče ne more slediti stališču toženke, da tožbene navedbe o kršitvi pravil postopka pomenijo tožbene novote v smislu tretjega odstavka 20. člena ZUS-1. V primeru očitanja procesnih kršitev ne gre za navajanje novih dejstev in dokazov.
Glede na zahtevek je Komisija za pritožbe študentov tožnikovo vlogo upravičeno smiselno štela kot zahtevo za izrek ničnosti. Vsebinsko je njena odločba pravilna, saj so napake v obeh sklepih sicer take, da ju je bilo treba odpraviti, niso pa podani razlogi za ničnost, ki jih določa 279. člen ZUP. V tem delu je bilo zato treba tožbo zavrniti. Sodišče ni sledilo predlogu toženke, naj tožbo v tem delu zavrže. Njeno sklicevanje na drugi odstavek 6. člena ZUS-1 kot razlog za zavrženje ni utemeljeno. To določilo namreč ne pomeni, da akt, izdan o izrednih pravnih sredstvih, ne more biti predmet upravnega spora, ampak želi le povedati, katerih tožbenih razlogov v takšnem upravnem sporu ni mogoče upoštevati.