ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2. ZGD-1 člen 39, 39/1, 39/2. ZZdr-1 člen 51.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - specialni zakon - zdravilo
Toženka mora pri odločitvi upoštevati določila veljavne nacionalne zakonodaje, tako s področja dostopa do informacij javnega značaja (ZDIJZ), kot specialne zakonodajne ureditve zdravil (ZZdr-1), ki jo je zakonodajalec sprejel z namenom varovanja javnega zdravja, vključno z določilom 51. člena ZZdr-1.
Glede obstoja izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je v upravnosodni praksi ustaljeno stališče, da iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1 ne izhaja, da bi moralo biti že na samih podatkih, ki so poslovna skrivnost, izrecno označeno, da gre za poslovno skrivnost. Nadalje, besedilo 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne pomeni, da se lahko na poslovno skrivnost sklicujejo samo gospodarske družbe. Pravilna razlaga navedene določbe je taka, da je treba pri katerikoli pravni osebi v vsebinskem pogledu preveriti, ali zahtevani podatki ustrezajo definiciji poslovne skrivnosti, kot je ta definirana v prvem in drugem odstavku 39. člena ZGD-1, ne glede na to, kateri subjekt je določene podatke določil za poslovno skrivnost.
Na podlagi ZDIJZ od organa ni mogoče zahtevati pojasnil ali razlag v zvezi z dokumenti, s katerimi razpolaga organ. Ta torej ni dolžan sestavljati odgovorov prosilcu.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/1992 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 12, 12/2, 12/3, 12/3-1, 68.
plačilo carinske dajatve - tarifna informacija - dvom v pravilnost tarifne uvrstitve - fizični in dokumentarni pregled blaga - česen
Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da uvrstitev uvoženega blaga v tarifno oznako, ki je bila določena s predloženo ZTI, ni bila upoštevana, saj je bila z analizo vzorcev, ki jo je carinski organ opravil zaradi preverjanja sprejete deklaracije na podlagi pooblastila iz točke b. prvega odstavka 68. člena CZ ugotovljena drugačna uvrstitev uvoženega blaga.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila stroškov sodnega postopka - pred dnevom vložitve prošnje nastali stroški
Dodeljena BPP zajema le tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje, zato je neutemeljen ugovor tožeče stranke, da je na podlagi prošnje, podane skupaj s pritožbo, upravičena do BPP v zvezi s stroški postopka pred sodiščem prve stopnje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - denarna socialna pomoč - premoženje prosilca
Priznana denarna socialna pomoč pomeni, da samski prosilec ali družina nima prihrankov oziroma premoženja, ki bi presegalo znesek iz petega odstavka 152. člena ZUJF, kar je treba upoštevati tudi v postopku za dodelitev BPP, razen če organ ugotovi, da je prišlo po izdaji odločbe o denarni socialni pomoči do spremembe v premoženjskem stanju.
nepopolna tožba - obvezne sestavine tožbe - poziv k dopolnitvi tožbe tožbe - zavrženje tožbe - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Nepopolne tožbe, ko ni jasno, o zakonitosti katerih upravnih aktov naj odloči sodišče v upravnem sporu, sodišče ne more obravnavati. Če tožba tudi po pozivu sodišča ostane nepopolna in nerazumljiva ter zato sodišče zadeve ne more obravnavati, tožbo s sklepom zavrže.
Zahteve za izdajo začasne odredbe, ki ni določna v pogledu navedbe izpodbijanega akta, katerega izvrševanje naj se odloži oziroma ni določna v pogledu razmerja, urejenega z izpodbijanim upravnim aktom, ki naj se po predlogu drugače uredi, in kar velja za vsebino tožnikove zahteve, v okviru katere tožnik zgolj navaja, da se nanaša na njegovo nezakonito in zdravju škodljivo izolacijo in da bi rad dosegel prepoved takega stanja, ker je izpeljano nezakonito, meritorno ni mogoče obravnavati. Zato je zahtevo za izdajo začasne odredbe sodišče ob analogni uporabi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.
Razlog za zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe je že zavrženje tožbe, v zvezi s katero je bila vložena, saj iz prvega in drugega odstavka 32. člena ZUS-1 izhaja, da je začet upravni spor procesna predpostavka za zahtevo za izdajo začasne odredbe.
Skrbništvo ni pravica postavljenega skrbnika, temveč dolžnost, iz katere pa za skrbnika izvira upravičenje ukreniti vse, kar je treba za varstvo varovančeve osebnosti in njegovih pravic. Iz tega upravičenja, in samo iz njega, izhaja tudi pravni interes skrbnika za vložitev tožbe v upravnem sporu v primeru, ko je postavljeni skrbnik z odločbo pristojnega organa razrešen.
upravni postopek - upravna stvar - ničnost odločbe
Za vprašanje, ali gre v obravnavanem primeru za upravno stvar ali ne, ugotovitev toženke, da po spremembi ZGos pridobitev odločbe ni več pogoj za opravljanje dejavnosti, ni pravno odločilna. Tožnik namreč ni zahteval izdaje take odločbe, temveč uveljavlja ničnost že izdane upravne odločbe.
upravni postopek - obnova upravnega postopka - umik zahteve v obnovljenem postopku - pravne posledice umika zahteve
Po drugem odstavku 270. člena ZUP lahko v obnovljenem postopku stranka, kateri je bila izdana odločba in zoper katero se vodi obnova postopka, umakne svoj zahtevek do izdaje odločbe. Navedena določba dopolnjuje ureditev umika zahteve do konca upravnega postopka (134. člen ZUP). Tudi posledice navedenega umika morajo zato ustrezati posledicam umika do konca pritožbenega postopka, ki so v tem, da se odločba, kadar je bila izdana, odpravi.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - dejavnost bencinskih servisov - izvajanje trgovine z motornimi gorivi - razlikovanje med zavezanci - sorazmernost obremenitev - exceptio illegalis
Načelo enakosti pred zakonom zahteva upoštevanje sorazmerja med ugodnostjo in s tem povezanimi bremeni, ki jih z različnim urejanjem pravnih položajev normodajalec nalaga posameznim zavezancem, kar izpeljano pomeni, da mora biti višina obveznosti v razumnem sorazmerju z višino dohodka, ki ga prinaša izjemno ugodna lokacija.
Zavezanci so dolžni občinski upravi sporočiti vsako spremembo površine stavb, njihove namembnosti ter spremembo lastniškega stanja na nepremičnini, ki je obremenjena z nadomestilom, v roku enega meseca po nastanku spremembe.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - kmetijski objekt
Na odločitev v zadevi ne morejo vplivati tožnikove navedbe o upravičenosti uporabe zakupljenih parcel, o njegovem statusu kmeta in dejavnosti ekološke bio pridelave ter o sprejemanju občinskega prostorskega akta, ki bo omogočil legalizacijo objekta. Omenjeno namreč ne spreminja dejstva, da je tožnik gradil brez gradbenega dovoljenja, s tem pa pristal tudi na posledice nelegalne gradnje.
Ukrepanje zaradi zaščite koristi otrok je ukrepanje, ki je v javnem interesu. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in predloženih upravnih spisov izhaja, da je bila izpodbijana začasna odločba tožnici izrečena ustno 23. 8. 2013. Navedeno potrjuje tudi ob tej priliki sestavljen zapisnik, v katerem je navedeno, da je tožnica seznanjena o ukinjenem skrbništvu in o odpovedani rejniški pogodbi z dnem, ko je CSD prevzel deklici in ju namestil v krizni center, tožnica pa tudi sama v IX. točki tožbe navaja, da ji je bilo 15 minut po prihodu pojasnjeno, da z možem deklic nikoli več ne bosta videla. Glede na navedeno ne drži, da tožnice ne bi bila ustno seznanjena z odločitvijo in njeni takojšnji izvršitvi.
inšpekcijski postopek - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - vročitev odločbe
V obravnavanem primeru izpodbijana odločba temelji na odločbi gradbenega inšpektorja z dne 24. 7. 2013, izdani na podlagi 152. člena ZGO-1, za katero je upravni organ druge stopnje ugotovil, da je dokončna in pravnomočna, ne glede na to, da tožnik navaja, da „jim“ na domači naslov ni bila vročena. Tudi sicer iz upravnih spisov izhaja, da je bila tožniku in njegovi ženi navedena odločba vročena na domači naslov s fikcijo vročitve, prejela pa sta jo tudi 14. 10. 2013, ko sta se zglasila na zaslišanju pri inšpekcijskem organu.
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2. ZDRS člen 39. ZDen člen 63, 63/3.
denacionalizacija - ugotavljanje državljanstva - državljanstvo FLRJ - oseba nemške narodnosti - dokazovanje
Za državljane FLRJ se ne štejejo osebe nemške narodnosti, ki živijo v tujini in ki so se med vojno ali pred vojno s svojim nelojalnim ravnanjem proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ pregrešile zoper državljanske dolžnosti. Ta zakonska določba se je v času njene uveljavitve uporabljala retroaktivno, vendar je bila njena uporaba glede na tedanje mednarodne razmere in razmere v povojni Jugoslaviji v skladu s splošnimi načeli, ki so jih tedaj priznavali civilizirani narodi, kar je potrdilo tudi Ustavno sodišče RS. Okoliščini, ali je oseba nemške narodnosti ter ali je v času uveljavitve drugega odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ živela v tujini, se dokazujeta po splošnih pravilih, medtem ko je nelojalnost kot tretja okoliščina pravna domneva.
ZMZ člen 3, 33, 74, 74/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic, odgovornih za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 3/3, 18, 18/1, 18/1-d, 22, 22/1, 27, 27/3, 27/3-c. ZUS-1 člen 32, 32/2. URS člen 23, 25. EKČP člen 3, 13.
mednarodna zaščita - predaja prosilca Grčiji - upravni spor - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Toženka v izpodbijanem aktu ni izkazala spremenjenih okoliščin glede na ugotovljena dejstva in pravno posledico, ki izvirajo iz sodbe ESČP v zadevi M.S.S. proti Grčiji in Belgiji z dne 21. 1. 2011, iz katere izhaja, da obstajajo v postopkih obravnavanja prošenj za mednarodno zaščito v Grčiji takšne sistemske pomanjkljivosti in tveganje, da bi bili prosilci vrnjeni v izvorno državo brez vsebinskega obravnavanja njihovih prošenj in brez učinkovitega pravnega sredstva, da bi vrnitev prosilca v Grčijo pomenila kršitev 13. člena v zvezi z 3. členom EKČP ter da bi zaradi okoliščin bivanja prosilcev za mednarodno zaščito v Grčiji njihova vrnitev na podlagi pravil EU o določanju pristojne države pomenila kršitev pravice iz 3. člena EKČP. Ker tudi Upravnemu sodišču ni znano, da bi prišlo do sprememb v sistemskih pomanjkljivosti azilnih postopkov v Grčiji, je izkazana težko popravljiva škoda iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 v zvezi z 3. in 13. členom EKČP. Takšna škoda je po ustaljeni sodni praksi v tovrstnih primerih izkazana tudi v zvezi z ustavno pravico do učinkovitega sodnega varstva; če namreč sodišče ne bi zadržalo izvršitve izpodbijanega akta in bi bil tožnik odstranjen iz države, njegova pravica do učinkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva ne bi imela nobenega smisla.
Presoja upravičenosti dodelitve BPP vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati. Takšne presoje toženka v izpodbijani odločbi ni izvedla in je ni obrazložila s svojimi preudarki glede na relevantne dejanske okoliščine obravnavanega primera, ker je nepravilno in v nasprotju z določilom prvega odstavka 1. člena ZBPP ter (vsaj) preuranjeno izhajala iz stališča, da tožnik v prošnji ne zatrjuje kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.
ZBPP člen 20, 20/5. URS člen 14, 14/1, 15, 15/3, 23.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov v prošnji - načelo sorazmernosti
Toženka je štela, da je tožnik v prošnji namenoma navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, kar je pogoj za uporabo določbe petega odstavka 20. člena ZBPP, s katerim je zakonodajalec uredil načeloma dopusten poseg v ustavno pravico do učinkovitega sodnega varstva. Takšna dokazna ocena toženke ni ustrezna in zakonita z vidika tretjega odstavka 15. člena Ustave. Določba petega odstavka 20. člena ZBPP sicer ima legitimen cilj in ni napisana tako, da bi jo bilo mogoče arbitrarno uporabiti, ter je tudi primerna v smislu, da je z njeno uporabo dejansko možno doseči legitimen cilj, ki je v izogibanju zlorabam pri dodeljevanju sredstev za brezplačno pravno pomoč, ki so po splošno znanih dejstvih omejena. Vendar po oceni sodišča v okoliščinah konkretnega primera izpodbijani ukrep ni nujen niti sorazmeren v ožjem pomenu besede v tem smislu, da bi bil poseg v tožnikovo pravico do enakega sodnega varstva uravnotežen s koristjo, ki bi jo dobili drugi upravičenci do brezplačne pravne pomoči.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko prebivanje v RS
V obravnavanem primeru, v katerem se izpodbija odločba, s katero je bila zavrnjena prošnja tožnice za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v RS po ZUSDDD, je sporno, ali je tožnica uspela dokazati pogoj dejanskega prebivanja v RS, oziroma ali je uspela dokazati, da se je dovolj potrudila, da bi se poskušala vrniti v Slovenijo tudi po preteku prvega petletnega obdobja, ko ji je upravni organ priznal upravičeno odsotnost. Ta pogoj je treba obravnavati kot širok spekter ravnanj prosilca in ga presojati preko vseh njegovih aktivnosti. Do kolikšne mere je bila tožnica po letu 1997 aktivna v smislu vrnitve v RS in nadaljevanja dejanskega življenja v njej, bo moral prvostopenjski organ v ponovnem postopku ugotoviti z izvedbo predlaganega dokaza, to je z zaslišanjem predlagane priče.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba se ne nanaša na tožnika, ampak je bila z njo brezplačna pravna pomoč dodeljena njegovi nekdanji ženi, zato tožnik ne more biti stranka v tem postopku. Poleg tega je tožba vložena tudi po poteku roka iz 28. člena ZUS-1.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - neupravičena obogatitev
Tožnik za vložitev tožbe zaradi neupravičene obogatitve ne navaja nobenih pomembnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je bil obračun javnega podjetja B. d.o.o. glede na stanovanjsko površino, ki jo ima tožnik, nepravilen. Ker objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni izpolnjen, je bila odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena.