povzročitev škode - škoda nastala pri opravljanju vojaških nalog - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - pojem nevarne dejavnosti - plezanje po vrvi z doskokom na nevaren teren - denarna odškodnina
Plezanje po vrvi je športna dejavnost, ki po običajnem teku stvari ne predstavlja tako velike nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, da bi bilo treba oškodovanca varovati z odgovornostjo po načelu vzročnosti.
Res pa je, da je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, ali določena dejavnost v konkretnih okoliščinah pomeni večjo nevarnost od povprečne glede na okoliščine primera in glede na tistega, ki jo opravlja.
materialne avtorske pravice - pravica razpolaganja z avtorskim delom
Brezsmiselno je po eni strani imeti v posesti avtorsko stvaritev, ne da bi se smela izkoriščati v okviru materialnih avtorskih pravic, in po drugi strani imeti te materialne avtorske pravice, ne pa razpolagati s samim avtorskim delom. Materialne avtorske pravice pripadajo avtorju, kot to določa 27. člen ZAP, da jih izkorišča, se pravi, da se avtorsko delo "objavlja, predeluje, reproducira, razmnožuje, obdeluje, prikazuje, izvaja, prenaša in prevaja". To kaže na neločljivo povezanost posesti avtorskega dela z lastnino na materialnih avtorskih pravicah, ki bi sicer bile neuresničljive.
solastnina - pridobitev solastninske pravice - vlaganja v nepremičnino - stvarnopravni tožbeni zahtevek
Vlaganja v nepremičnino v majhni vrednosti glede na celoto, nimajo stvarnopravnih učinkov, pač pa le obligacijske. Stvar presoje v vsakem primeru posebej pa je, ali je delež vlaganj tolikšen, da predstavlja podlago za stvarnopravni zahtevek, ali ne. V obravnavanem primeru so ugotovljena tožnikova vlaganja v obsegu ene tretjine vrednosti hiše, kar pomeni glede na vrednost cele parcele eno sedmino. Tretjina hiše, oziroma sedmina parcele z več objekti, je delež, ki vsekakor upravičuje stvarnopravni zahtevek.
ZTLR člen 23, 24. ODZ paragraf 1175 - 1216. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13.
družbena pogodba - pridobitev solastninske pravice - skupna gradnja - deleži na skupni zgradbi - ugotovitev velikosti deležev na solastnem premoženju
Sporna hiša predstavlja kot skupna gradnja solastnino pravdnih strank. V tem primeru predstavlja podlago za nastanek oziroma pridobitev lastniškega deleža na skupno zgrajeni stanovanjski hiši dogovor pravdnih strank, ki predstavlja po pravilnem pravnem razlogovanju sodišča druge stopnje družbeno pogodbo v smislu pravnih pravil XXVII. poglavja Občega državljanskega zakonika (ODZ) in po kateri gre pri premoženju družbe za solastnino.
Solastninski delež tožnika na sporni hiši je bil lahko določen le na podlagi ocene vrednosti tožnikovih prispevkov k nastanku hiše (tako na podlagi pravil o družbeni pogodbi kot na podlagi 23. člena ZTLR, ki določa v primeru, da je nastala nova stvar s pomešanjem stvari različnih lastnikov - do česar pa praviloma pride na podlagi aktivnosti - da nastane na novi stvari solastninska pravica dotedanjih lastnikov in to v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele spojene ali pomešane stvari ob spojitvi ali pomešanju).
ZOR člen 12, 99, 103, 104. ZTLR člen 3, 3/2, 4, 4/2, 33, 37. ODZ paragraf 33, 37.
izročilna pogodba - varstvo lastninske pravice - dvakratno razpolaganje s premoženjem - ničnost
Izročevalka ni smela razpolagati z nepremičninami, ki jih je pred tem s pogodbo prenesla na tožnika in jima jih izročila v posest. S tem je izgubila pravico nadalje dejansko in pravno razpolagati z odsvojenimi nepremičninami. Prevzemnici, ki sta za to vedeli, pa nista mogli veljavno pridobiti teh nepremičnin v last.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3/14. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije (1929) člen 141, 141/5.ZKP člen 420, 420/2, 427.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - izključitev kaznivosti - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Z ravnanji, naštetimi v 14.tč. 3.čl. ZKLD, je bila inkriminirana pomoč storilcem kaznivega dejanja iz 2.čl. ZKLD, ne pa tudi pomoč storilcem drugih (nepolitičnih) kaznivih dejanj.
ZKLD ni imel določbe, ki bi izključevala kaznivost pomoči storilcu, če je bil pomagač z njim v krvnem sorodstvu v ravni črti ali v drugem (ožjem) sorodstvenem razmerju ali zakonec. Navedeno pa je urejal 5.odst. 141. paragrafa Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije (1929). Tak privilegij pomeni splošno, od civiliziranih narodov priznano pravno načelo in je bil povzet tudi v Kazenski zakonik iz leta 1951 ter kasnejšo kazensko zakonodajo, po katerem je zaradi tesnih sorodstvenih vezi med takimi osebami izključena kaznivost za vsa kazniva dejanja, torej tudi tista, ki naj bi bila storjena "zoper državo".
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
Vrhovno sodišče se je pri odločanju o zahtevi obdolženca omejilo le na preizkus uveljavljane kršitve, ki jo je vložnik obrazložil, ni pa moglo preizkušati, ali so podane tudi druge zatrjevane kršitve postopka, glede katerih vložnik navaja le posamezne člene brez kakršnekoli utemeljitve (1.odst. 424.čl. ZKP).
Uredba o vojaških sodiščih (UVS) člen 22, 22/2, 23. Zakonik o sodnem kazenskem postopanju Kraljevine Jugoslavije člen 60.
zagovornik - obvezna obramba - uporaba določb Zakonika o sodnem kazenskem postopanju Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil
V Uredbi o vojaških sodiščih niso urejena vprašanja, ki predstavljajo temeljne procesne garancije, kot jh je poznal tudi Zakonik o sodnem kazenskem postopanju za Kraljevino Jugoslavijo, katerega pravila so se lahko uporabljala še po 25.10.1946... Tako bi po par. 60 navedenega zakonika obsojenka morala imeti zagovornika takoj, ko je bila uvedene preiskava, ali je bila vročena neposredna obtožnica za dejanje, za katera je bila določena kazen robije (zapor od enega do dvajsetih let).
Glede na načelo proste presoje dokazov sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako presoja njihovo verodostojnost.
Sodišče tudi ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, pač pa le tisti dokaz, ki je materialnopravno relevanten, pri čemer pa mora obramba obstoj in pravno relevantnost takega dokaza utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti.
Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (ZTŠS 1946) člen 3, 3/1, 3/2-1, 4, 4/1.ZKP člen 420, 420/2.
nedovoljena špekulacija - uporaba določb Zakona o nedovoljeni trgovini, nedovoljeni špekulaciji in gospodarski sabotaži po odločbi Ustavnega sodišča RS - hujše posledice nedovoljene špekulacije - zaplemba premoženja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče je lahko storilcu kaznivega dejanja nedovoljene špekulacije v skladu z določbo 1.odst.4.čl. ZTŠS izreklo kazen zaplembe premoženja le, če je šlo za hujšo obliko nedovoljene špekulacije - da je nastala hujša posledica za družbo, ki je seveda morala biti v opisu dejanja konkretno navedena.
zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje nepravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave
Tudi v primeru, če bi v času po vložitvi izpodbijani sklep postal pravnomočen, zahteva ne more biti dovoljena, ker je vložena, preden je bil pravnomočno končan kazenski postopek zoper obdolženca. V tej fazi postopka je dovoljeno vložiti le zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora.
Zakon o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6.4.1941 in med sovražnikovo okupacijo člen 4, 4/1. Zakonik o sodnem kazenskem postopanju (1929) člen 240, 336, 336-2, 338, 338/1.ZKP člen 420, 420/2.
uporaba določb Zakonika o sodnem kazenskem postopanju kot pravnih pravil - glavna obravnava - sprememba sestave senata med glavno obravnavo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V času sojenja (1946) so se v skladu s 1.odst. 4.čl. Zakona o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6. aprilom 1941 in med sovražnikovo okupacijo, uporabljala pravna pravila, ki niso bila urejena z veljavnimi predpisi, kolikor niso bila v nasprotju z ustavami FLRJ in republik, z zakoni in drugimi veljavnimi predpisi, ki so jih izdali pristojni organi nove države, ter tudi ne z načeli ustavnega reda FLRJ in njenih republik. Tako so se kot pravna pravila uporabljale tudi določbe Zakonika o sodnem kazenskem postopanju (ZKP/29), ki je bil v Kraljevini Jugoslaviji v veljavi od leta 1929 dalje.
Res je sicer, da sta na glavni obravnavi dne 24.7.1946, ki se ni pričela znova, sodelovala druga sodnika porotnika kot na glavni obravnavi dne 3.7.1946. Vendar pa se na tako kršitev zakona obdolženec, ki je imel zagovornika, po določilu 1.odst. paragrafa 338 ZKP/29 ni mogel sklicevati v reviziji, če mu je bila okolnost, ki je vsebovala tako kršitev, znana še pred obravnavo ali če je zvedel zanjo med razpravo, a temu ni ugovarjal.
Vložnik navaja, da nekdo, ki pod prisilo pokaže pot do neke domačije, ne da bi pri tem lahko vedel, za kaj sploh gre, ne pomeni kaznivega dejanja, katerega je bil spoznan za krivega. S takimi navedbami zagovornik obs. A.K. uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, katerega pa z zahtevo za varstvo zakonitosti po določilu 2.odst. 420.čl. ZKP ni mogoče uveljavljati.
ZPP (1977) člen 358, 358/3, 400, 400/3, 452, 452/2. ZIP člen 55a, 55a/2.
revizija zoper sklep o zavrženju pritožbe - dovoljenost revizije - izvršba na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi - pritožba zoper sklep o stroških postopka - pravni interes
Prav ima upnik, da obstoji njegov pravni interes za pritožbo proti sklepu o stroških izvršilnega postopka. Res je sicer, da se bo glede na dolžnikov ugovor proti sklepu o izvršbi in sklep o razveljavitvi dovolitvenega dela tega sklepa odločalo v sledečem pravdnem postopku tudi o stroških izvršilnega postopka. Toda pri tem bo sodišče v nadaljnjem pravdnem postopku po drugem odstavku 55. a člena ZIP odločalo o izdanem sklepu izvršbe kot je bil izdan pred tem na podlagi verodostojne listine, in to le na ta način, da ga bo bodisi vzdržalo v veljavi, ali pa ga bo razveljavilo. Sodišče v pravdnem postopku ni pooblaščeno, da na novo odmeri že odmerjene stroške in s tem spremeni sklep o izvršbi (kot to smiselno izhaja iz določbe tretjega odstavka 452. člena ZPP)
ZPP (1977) člen 106, 106/2, 382, 382/3, 392.ZZZDR člen 59, 60, 61. ZTLR člen 47, 48.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna sprememba tožbe - premoženjska razmerja med zakonci - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - prenehanje lastninske pravice - uničenje stvari
Za spremembo tožbe velja, da mora imeti vse elemente, predpisane 2. odstavku 106. člena ZPP in mora biti v vsebinskem smislu tako popolna, kot tožba. S spremembo tožbe pridobi stranka tudi možnost navedbe drugačne vrednosti spornega predmeta. Te možnosti tožeča stranka ni uporabila, zato je ostala vrednost spornega predmeta enaka tisti ob vložitvi tožbe.
Če stvari ni več ali je odtujena, preneha tudi lastninska pravica prodajalca na stvari. Zato ni mogoče s stvarnopravnim zahtevkom uveljavljati, da stvar, ki ni več v lasti (in posesti) zakonca, spada v skupno premoženje. Prikrajšani zakonec lahko uspešno uveljavlja le obligacijski zahtevek.
pogodbena kazen - načelo vestnosti in poštenja - ničnost
Iz opredelitve pogodbene kazni v 270. členu ZOR izhaja, da se pogodbena kazen lahko dogovori, če dolžnik - izvajalec ne izpolni svoje obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo. V obravnavani zadevi pa se zapadlost avansa ni vezala na neizvršitev ali prepozno izvršitev pogodbene obveznosti, temveč le na dejstvo prepozne omogočitve vstopa tožeče stranke na delovišče. Kršitev osnovnega načela vestnosti in poštenja iz 12. člena ZOR, pa tudi morale, ki je podlaga za presojo tistih določb pogodbe, ki določajo plačilo velikega zneska za nič dela z vidika ničnosti, je na dlani.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - kriteriji za odmero odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - prerezana Ahilova tetiva
Tožnik je predviden za prevzemnika kmetije, njegovi starši so bolehni. Take življenjske razmere omogočajo sklepanje, da tožnik kmečko delo opravlja tudi zato, da pomaga preživljati starše, kar je moralna in zakonska obveznost. Dejstvo, da tožnik nima hobijev, je potrebno presojati v luči, da je kmečko delo nadomestilo vse druge aktivnosti, ki bi se jih sicer tožnik udeleževal. Vlaganje več napora v vsakodnevne aktivnosti, bodisi v službi, bodisi doma, pa predstavljajo temelj za dosojo odškodnine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (če/ko so posledica poškodbe).
posojilo - zastavna pravica - nastanek in učinki zastavne pravice - neupravičena pridobitev - pravila vračanja - obseg vrnitve - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Tožeča stranka bi bila v smislu določila 214. člena ZOR upravičena do zamudnih obresti že od sklenitve izpodbite "pogodbe o odkupu terjatev" le, če bi se prvotožencu dokazal nepošten način pridobitve stvari. Takih trditev pa tožeča stranka ni podala. Zato gredo tožeči stranki zakonite zamudne obresti v skladu s citiranim določilom 214. člena ZOR le od dneva vložitve tožbe.
Z izročitvijo originalnih listin o homologaciji za nove avtomobile kreditodajalcu je bilo lastniku vozil otežkočeno razpolaganje z vozili, ni pa bila s tem ustanovljena zastavna pravica.
ZDen člen 11, 74, 78.ZUP člen 68, 166, 170, 170/2, 219.
upravičenci do denacionalizacije
Napotek tožene stranke prvostopnemu organu, da mora v postopku denacionalizacije po 11. čl. ZDen sam izvesti postopek dedovanja, ni pravilen, saj mora le-ta ugotoviti le upravičence po tem členu.
DELOVNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS30774
ZPIZ člen 133. ZTPDR člen 17, 48.
delovni invalid - delovno razmerje pri delodajalcu - sklep o razporeditvi - pravica do razlike plače - razporeditev delavcev
Po določbi prvega odstavka 133. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ima delovni invalid pravico do nadomestila zaradi manjše plače (na drugem delu, na delu s skrajšanim delovnim časom, v času rehabilitacije), če na podlagi priznane pravice do razporeditve oziroma zaposlitve opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo (smiselno povsem enaka je tudi določba v 48. členu ZTPDR). Če mu tožena stranka ni izdala ustreznega sklepa o razporeditvi, te pravice ni mogel uveljaviti in je bil zato prikrajšan. Ker je do prikrajšanja prišlo zaradi tega, ker ni dobil sklepa o razporeditvi, ki bi ga morala izdati tožena stranka, mu je ta dolžna izplačati priznano razliko v plači.