dovoljenost revizije – zavrženje revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje po vsebini zadeve – podelitev koncesije - primernost in strokovna utemeljenost kadrovskega pogoja za koncesionarja - zaposlenost veterinarjev – krajši delovni čas – zelo hude posledice – ponovna pridobitev koncesije – negotovo dejstvo - pričakovanje
Trditveno in dokazno breme je na strani revidenta.
Ker revidentova neizbira ne temelji na dejstvu, da ima revident zaposleno in prijavljeno veterinarko s krajšim delovnim časom, temveč na dejstvu, da revident na novih začetih 300 KMG-MID s prijavljeno kadrovsko zasedbo ni pokril polnega delovnega časa enega delavca, izpostavljeno vprašanje ni pomembno za odločitev v obravnavanem primeru in zato tudi ne more biti pomembno pravno vprašanje.
Pridobitev nove koncesije na podlagi novega javnega razpisa je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih (novih ali drugačnih) pogojev ter meril in kot tako (tudi za dosedanjega koncesionarja) zgolj pričakovanje. Ob takih okoliščinah pa zelo hudih posledic za prijavitelja ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno – zelo hude posledice - pričakovanje
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ni izkazano izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije, če se revizija zgolj sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, pomembnega pravnega vprašanja pa ne izpostavi.
Pridobitev koncesije na podlagi javnega razpisa je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev ter meril, in kot tako zgolj pričakovanje. Ob takih okoliščinah pa zelo hudih posledic za prijavitelja ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
ZUS-1 člen 5, 5/4, 36, 36/1-4. ZGJS člen 40, 41. Uredba o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije člen 9, 9/1-10.
tožba zoper predpis - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - predpis, ki ureja posamična razmerja - odvzem koncesije - neposredni učinek na položaj stranke
Uredba o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije je splošen akt in ne ureja posamičnih razmerij, saj sama po sebi nima neposrednega učinka na pravni položaj pritožnikov.
V primeru, da bodo izpolnjeni pogoji za odvzem koncesije, bo tožena stranka o tem morala izdati upravno odločbo. Šele ta odločba bo neposredno učinkovala na pravni položaj vsakega od pritožnikov – koncesionarjev, zoper njo pa bodo imeli na voljo sodno varstvo.
veterinarska koncesija – dovoljenost revizije – zavrženje - vrednostni kriterij – pravica in obveznost ni izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – splošna vprašanja - bistvene kršitve določb postopka – revizijski razlog – zelo hude posledice - pričakovanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na strani revidenta.
Odločba o izbiri koncesionarja ni pravica ali obveznost izražena v denarni vrednosti, zato navedba punctuma v uvodu revizije ne zadosti vrednostnemu kriteriju za dovoljenost revizije.
Splošna pravna vprašanja, opredeljena le na načelni ravni, s katerimi revident zatrjuje le bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, niso razlog za dovoljenost revizije, ampak le (vsebinski) revizijski razlog.
Pridobitev koncesije na podlagi javnega razpisa je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev ter meril, in kot tako zgolj pričakovanje. Ob takih okoliščinah pa zelo hudih posledic za prijavitelja ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Pridobitev nove koncesije (tudi ponovna) na podlagi novega javnega razpisa je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih (novih ali drugačnih) pogojev ter meril, in kot tako zgolj pričakovanje. Ob takih okoliščinah pa zelo hudih posledic za prijavitelja ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje po vsebini zadeve – zelo hude posledice - ponovna pridobitev koncesije – negotovo dejstvo - pričakovanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Pridobitev nove koncesije (tudi ponovna) na podlagi novega javnega razpisa je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih (novih ali drugačnih) pogojev ter meril, in kot tako zgolj pričakovanje. Ob takih okoliščinah pa zelo hudih posledic za prijavitelja ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
Če izpodbijana sodba in odločba tožene stranke ne temeljita na pravnem naziranju, na katerega revident veže pomembnost pravnega vprašanja, to vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve in zato ne more biti razlog za dovoljenost revizije.
dovoljenost revizije – zavrženje – pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse – neizkazan odstop – razčlenitev in primerjava pravnega in dejanskega stanja – uporaba prava v času odločanja organa
Trditve o odstopu od sodne prakse Vrhovnega in Ustavnega sodišča mora revident skladno s trditvenim in dokaznim bremenom izkazati z razčlenitvijo relevantnega pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe in iz odločb, s katerimi utemeljuje odstop od sodne prakse, ter opraviti njuno medsebojno primerjavo, ki bi izkazovala zatrjevani odstop.
koncesija za negospodarsko javno službo - javna služba na področju raziskovalne dejavnosti - dovoljenost revizije - zavrženje revizije - vrednostni kriterij - pravica ni izražena v denarni vrednosti - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - neenotnost sodb sodišča v isti zadevi - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
V sporu, v katerem pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti, revizija ne more biti dovoljena po vrednostnem kriteriju iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Brez natančno in konkretno izpostavljenega pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ni mogoča presoja Vrhovnega sodišča, ali glede tega vprašanja obstaja neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje, zato ni izpolnjen pogoj iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Pridobitev nove koncesije je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in meril in kot tako le potencialna pravica, z nepridobitvijo te pravice pa ni mogoče izkazati zelo hudih posledic za prijavitelja.
Nezakonitost razpisnih pogojev oziroma javnega razpisa lahko tožeča stranka, ki se je prijavila na javni razpis, uveljavlja s pravnimi sredstvi zoper odločbo o izbiri koncesionarja. Zoper javni razpis je torej zagotovljeno drugo sodno varstvo, zaradi česar niso podani pogoji za sprožitev subsidiarnega sodnega varstva v upravnem sporu, to je spora zaradi varstva ustavnih pravic.
ZVet-1 člen 66, 66/7. ZJZP člen 26, 44, 57, 58, 58/5, 65, 65/1. ZGJS člen 37, 37/1, 37/2. ZUS-1 člen 36, 36/1-6.
veterinarstvo – odločba o izbiri koncesionarja – navedba neizbranih kandidatov v odločbi o izbiri – tožba izbranega kandidata zoper odločitev o neizbiri – pravni interes – položaj stranke
Stranka, ki je bila z odločbo o izbiri koncesionarja izbrana za koncesionarja, nima pravnega interesa izpodbijati odločbe v delu, s katerim je bila vloga drugega kandidata za koncesijo za isto območje zavrnjena.
Neizbrani kandidati (katerih vloge niso bile kot nepopolne pravnomočno zavržene) imajo v postopku izdaje akta o izbiri in sodnega varstva zoper ta akt položaj stranke.
ZJZP kot lex generalis glede na ZVet-1 določa osnovne obvezne sestavine odločbe o izbiri koncesionarja, med katere spada tudi navedba kandidatov, katerih vloge za podelitev koncesije so bile zavrnjene.
ZVet-1 člen 66, 66/7. ZJZP člen 26, 44, 57, 58, 58/5, 65, 65/1. ZGJS člen 37, 37/1, 37/2. ZUS-1 člen 36, 36/1-6.
veterinarstvo – odločba o izbiri koncesionarja – navedba neizbranih kandidatov v odločbi o izbiri – tožba izbranega kandidata zoper odločitev o neizbiri – kandidati kot stranke v postopku
Stranka, ki je bila z odločbo o izbiri koncesionarja izbrana za koncesionarja, nima pravnega interesa izpodbijati odločbe v delu, s katerim je bila vloga drugega kandidata za koncesijo za isto območje zavrnjena.
Neizbrani kandidati (katerih vloge niso bile kot nepopolne pravnomočno zavržene) imajo v postopku izdaje akta o izbiri in sodnega varstva zoper ta akt položaj stranke.
ZJZP kot lex generalis glede na ZVet-1 določa osnovne obvezne sestavine odločbe o izbiri koncesionarja, med katere spada tudi navedba kandidatov, katerih vloge za podelitev koncesije so bile zavrnjene.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZJN-1 člen 3, 3/1-13, 76.
koncesija za gospodarsko javno službo – dovoljenost revizije - pravica ni izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – pomembnost pravnega vprašanja za odločitev v konkretni zadevi – formalno nepravilna oziroma nepopolna ponudba – hude posledice - pričakovana pravica
Trditveno in dokazno breme za izkazovanje izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V sporu, v katerem pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, revizija ni dovoljena po vrednostnem kriteriju iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Vprašanje, ki ga revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, presega formalni okvir preizkusa popolnosti oziroma pravilnosti njegove ponudbe, ki je bistvena za odločitev v tej zadevi, in posega že v drugo fazo ocenjevanja ponudbe, v kateri se presoja vsebina oziroma materija posameznega predloženega dokazila, zato izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje za odločitev v tej zadevi.
Pridobitev nove koncesije je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in meril in kot tako pričakovana pravica, z nepridobitvijo te pravice pa ni mogoče izkazati zelo hudih posledic za prijavitelja.
ZDLov-1 člen 8, 8/2, 81, 81/2. ZDLov-1A člen 22, 22-1, 22-2. ZUS-1 člen 59, 75.
koncesija za trajnostno gospodarjenje z divjadjo – prva koncesija – prednostni vrstni red – novo lovišče – dosedanji upravljavec lovišča – enakovrednost kriterijev stalnega prebivališča in lastništva zemljišča – glavna obravnava - vpogled v spis – obrazložitev upravne odločbe
Prednost pri prvi podelitvi koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo po 1. točki 22. člena ZDLov-1A, lahko uveljavlja le prijavljeni kandidat, ki je do takrat upravljal z divjadjo na celotnem na novo ustanovljenem lovišču.
Kriterij stalnega prebivališča in kriterij lastništva zemljišč na območju lovišča sta pri prednostnem vrstnem redu za podelitev prve koncesije po 2. točki 22. člena ZDLov-1A, izenačena.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZRRD člen 38, 38/3.
koncesija za negospodarsko javno službo – javna služba na področju raziskovalne dejavnosti – dovoljenost revizije - pravica ni izražena v denarni vrednosti – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - pomembno pravno vprašanje – splošna razlaga pravnih instititov – vprašanje, ki ne sproža dilem – hude posledice – pričakovana pravica
V sporu, v katerem pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti, revizija ne more biti dovoljena po vrednostnem kriteriju iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Trditve o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča bi moral revident skladno s trditvenim in dokaznim bremenom izkazati z razčlenitvijo relevantnega pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe in iz odločbe Vrhovnega sodišča, s katero utemeljuje odstop od sodne prakse ter opraviti njuno medsebojno primerjavo, ki bi izkazovala zatrjevani odstop.
Pridobitev nove koncesije je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in meril in kot tako pričakovana pravica, z nepridobitvijo te pravice pa ni mogoče izkazati zelo hudih posledic za prijavitelja.
ZUS-1 člen 73, 73/1. Uredba o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za
upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške
infrastrukture v tem pristanišču člen 44.
dovoljenost pritožbe - kumulativna pogoja za dovoljenost pritožbe - zakonitost akta organa, izdanega v obliki predpisa, če ureja posamična razmerja - 44. člen Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču
Za dovoljenost pritožbe po prvem odstavku 73. člena ZUS-1 morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer da je prvostopenjsko sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje in da je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt. To pa v tem primeru nista. Le 44. člen Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču ima naravo posamičnega akta, zoper katerega je dopustno začeti upravni spor.
ZSRib člen 30. Uredba o koncesijah za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših v Republiki Sloveniji člen 4. ZUS-1 člen 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
pogoji za koncesionarja – koncesijski akt – krčenje pogojev v javnem razpisu – dve odločbi v postopku izbire koncesionarja - odločba o izbiri – odločba o neizbiri – absolutna bistvena kršitev postopka – neopredelitev do tožbenega ugovora
Z javnim razpisom ni mogoče določati novih ali drugačnih pogojev, kot jih določa koncesijski akt, ker javni razpis ni predpis in z njim ni mogoče določati splošnih in abstraktnih pravnih norm. Navedeno pomeni tudi to, da v javnem razpisu ni mogoče ožiti oziroma krčiti pogojev, ki jih za koncesionarja določa koncesijski akt.
ZJZP člen 4, 26, 58, 58/5, 65, 65/1. ZSRib člen 28, 28/5. ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1-3, 36/1-6, 77, 82.
izbira koncesionarja za izvajanje ribiškega upravljanja – izrek odločbe o izbiri koncesionarja - pravni interes neizbranega prijavitelja
V postopku izbire koncesionarja se izda le ena odločba, in sicer odločba o izbiri, v izreku te odločbe pa se navedejo tudi stranke, katerih vloge so bile zavrnjene ali zavržene.
Tožeča stranka izkazuje pravni interes za vložitev tožbe zoper odločbo o izbiri koncesionarja kot edino pravno relevantno odločbo v postopku izbire koncesionarja.
podelitev koncesije – ureditvena začasna odredba – težko popravljiva škoda – zaslišanje – javni razpis – izpad pričakovanega dohodka
Tudi za izdajo ureditvene začasne odredbe mora stranka izkazati verjetnost nastanka težko popravljive škode in izpolnjevanje pogojev za prijavo na razpis ne pomeni težko popravljive škode, saj jih je morala izpolnjevati za (uspešno) udeležbo na razpisu. Prav tako ne predstavlja težko popravljive škode izpad pričakovanega dohodka. Ob neizkazani verjetnosti nastanka težko popravljive škode pa sodišče utemeljeno ni presojalo drugih pogojev (koristi nasprotnih strank, javni interes, test sorazmernosti).