koncesije - igralniška dejavnost - dodelitev koncesije - mnenje lokalne skupnosti - razlaga zakona - odškodninska odgovornost države - nezakonita odločba državnega organa - protipravnost
Ker postopek za zamenjavo lokacije opravljanja dejavnosti že dodeljene koncesije, za katero je že sklenjena tudi koncesijska pogodba ter pridobljeno obratovalno dovoljenje, ni posebej predpisan, interpretacija navedene določbe v takšnih primerih ni povsem jasna.
Skladno z ustaljeno sodno prakso vsaka nepravilnost v postopku pred državnim organom še ne pomeni protipravnega ravnanja in s tem temelja za odškodninsko odgovornost tožene stranke. Kršitev mora biti groba, odločitev državnega organa pa arbitrarna, izven povsem jasne razlage zakonske določbe oziroma mora neobrazloženo odstopati od ustaljene prakse.
dovoljenost revizije - retroaktivnost - pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme - splošno vprašanje - kršitev pogodbenih obveznosti - hude posledice izpodbijanega akta niso izkazane - rudarska koncesnina
Kakšne so zahteve za to, da se neko vprašanje upošteva kot pomembno pravno vprašanje za izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravno sodne prakse Vrhovnega sodišča. Revident s splošnim vprašanjem in z vprašanjem, ki ne odpira novih ustavnopravnih vprašanj, na katere niti Ustavno sodišče že ne bi odgovorilo, teh zahtev ni izpolnil.
Zgolj z navedbami, da višje rudarske koncesnine ne bo zmogel pa revident ni izkazal hudih posledic izpodbijane odločbe.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami člen 3, 5. ZPP člen 8, 380, 380/1.
Iz Koncesijske pogodbe ne izhaja, da bi bilo izrabljene avtomobilske gume (IAG) treba predati neposredno predelovalcu. Zmoten je zaključek sodišča druge stopnje, da je to razvidno iz njenega 17. člena. Ta določa dokazila, na podlagi katerih koncedent plačuje koncesionarju opravljene storitve. Na podlagi predloženih dokazil koncedent preveri, ali in koliko IAG je prevzel v predelavo predelovalec z ustreznimi dovoljenji (17a. člen Koncesijske pogodbe). To pomeni, da mora biti iz njih razvidno, da je IAG v končni fazi res prevzel predelovalec in kakšno količino je prevzel, saj je od nje odvisna višina plačila. Ne izključuje pa določba 17. člena Koncesijske pogodbe niti izrecno niti posredno možnosti oddaje IAG v predelavo preko posrednika.
Iz 17. člena Koncesijske pogodbe, ki predvideva specifična listinska dokazila, sicer ne izhaja, da gre samo za enega od več mogočih načinov dokazovanja oprave storitve. Pogodbeni dogovor o predložitvi točno določenih listin je namenjen temu, da je koncedentu na najlažji način omogočeno preverjanje oprave storitev. Ob predložitvi takih dokazil je koncesionar brez nadaljnjega upravičen do plačila. Vendar pa to ne izključuje možnosti predložitve verige tako določenih listin, ki izkazujejo transport določene količine IAG od koncesionarja do posrednika in iste količine od posrednika do predelovalca. Po presoji revizijskega sodišča je na ta način v zadostni meri zagotovljena sledljivost poti IAG oziroma njihove količine. Gre namreč za generično stvar, zato ni treba, da posrednik predelovalcu izroči točno iste gume.
ZUS-1 člen 32, 32/3. ZLD člen 13, 15, 15/1, 16. ZZUZZ člen 64, 65.
odvzem koncesije na področju lekarniške dejavnosti - začasna odredba - težko popravljiva škoda kot posledica izpodbijanega upravnega akta - odpoved koncesijske pogodbe - ureditvena začasna odredba
Če je koncesijska pogodba odpovedana, ni podlage za nadaljnje izvrševanje koncesionirane dejavnosti. Brez tega pa se ne morejo udejanjiti niti iz tega izvirajoča pričakovanja v zvezi z zaposlitvami ter pridobivanjem dohodka, vezanega na program opravljenih storitev. Zato so zatrjevane negativne posledice dejansko posledice odpovedane pogodbe, ne pa odločbe o odvzemu koncesije oziroma spornega pravnega razmerja.
ZUS-1 člen 83, 83/1-2. ZPP člen 40. ZZDej člen 42. ZJZP člen 36. ZGJS člen 36, 36/2.
dovoljenost revizije - konkretizacija pomembnega pravnega vprašanja - odstop od sodne prakse - koncesija v zdravstveni dejavnosti - koncesijski akt - stroški revizijskega postopka - neocenljiva vrednost spornega predmeta
Pravna vprašanja, na katera naj bi revizijsko sodišče odgovorilo, niso oblikovana, ustrezno pa ni utemeljen niti odstop od sodne prakse. Glede slednjega bi moral revident v skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS opraviti primerjavo dejanskega in pravnega stanja izpodbijane sodbe s sodbo, s katero utemeljuje odstop od sodne prakse, česar pa ni storil.
ZZDej, ki ureja negospodarsko dejavnost (torej drugače kot ZGJS), ne predvideva sprejetja koncesijskega akta, posledično pa ni obvezen niti glede na 36. člen ZJZP.
V konkretni zadevi je sodišče v upravnem sporu odločalo o zakonitosti odločbe o podelitvi koncesije, torej pooblastila pravni osebi zasebnega prava za opravljanje javne službe, katerega vrednosti same zase ni mogoče oceniti, ne pa o na tej podlagi pričakovanem plačilu za opravljene storitve. Toženka se zato pri utemeljevanju vrednosti spora, od katerega je odvisna višina priglašenih stroškov, ne more uspešno sklicevati na 40. člen ZPP.
ZUS-1 člen 32. ZV-1 člen 139, 141, 141/3, 199a. ZUstS člen 24, 24/1, 24/3.
začasna odredba - odločba o podelitvi koncesije - procesne predpostavke za upravni spor - pravni interes - varstvo zoper nezakonite in neustavne podzakonske predpise
Odločba tožene stranke je v celoti sledila izraženi volji pritožnice, saj ji je bila koncesija za rabo termalne vode podeljena na podlagi vložene pobude in je torej v tem za stranko v celoti pozitivna (1. točka izreka), nasprotnega pa pritožnica niti ne zatrjuje. V pravni interes pritožnice naj bi posegala določba izpodbijanega sklepa, da mora biti koncesijska pogodba sklenjena v roku enega meseca od dokončnosti odločbe (2. točka izreka), vendar sodišče prve stopnje pri tem zmotno sledi oceni pritožnice, da gre za naložitev obveznosti pritožnici.
Sklenitev pogodbe je uresničitev upravičenja, ki izvira iz pozitivne odločbe o podelitvi koncesije. Zato izpodbijana odločba tožene stranke v tem delu ne določa obveznosti pritožnice, temveč zgolj rok za uresničenje upravičenja, ki ga je pritožnica pridobila iz same odločbe (sklenitev koncesijske pogodbe).
Pritožnica tudi ne oporeka dolžini v odločbi določenega roka z vidika njegove skladnosti z zakonom, temveč dejstvu, da je koncesijska pogodba utemeljena na določbah Uredbe, ki naj bi bila neustavna in nezakonita. Vendar pri tem spregleda, da odločba tožene stranke v izpodbijanem delu ne temelji na določbah Uredbe in tudi ni odločila o tem, kakšna mora biti vsebina koncesijske pogodbe.
ZZDej člen 3, 3/2. ZUS-1 člen 64, 64/2. ZJZP člen 3, 3/1, 26, 26-1, 63, 64, 64/2.
dovoljena revizija - zdravstvena dejavnost - odločba o izbiri koncesionarja - koncesijska pogodba - odprava odločbe - nesorazmeren poseg v pridobljene pravice - ugotovitvena sodba o nezakonitosti odločbe o izbiri koncesionarja - javno-zasebno partnerstvo
ZJZP tudi koncesijsko razmerje obravnava kot razmerje javno-zasebnega partnerstva, v katerem javni partner podeli zasebnemu pravico opravljati storitve, ki so v javnem interesu, konkretno zdravstveno dejavnost, kadar se ta opravlja kot javna služba na podlagi koncesije (drugi odstavek 3. člena ZZDej). Zato se v teh primerih glede vprašanj, ki v ZZDej niso urejena, subsidiarno uporablja ZJZP.
Vprašanje nesorazmernosti iz drugega odstavka 64. člena ZUS-1 je materialnopravno vprašanje in pomeni, da je treba posledice odprave presojati ne le z vidika pravnega položaja osebe, ki je z odločbo pridobila pravico (izvajati javno službo kot koncesionar) in jo že izvršuje, ampak tudi z vidika prizadetosti tožnika, ki je v upravnem sporu kot kandidat na javnem razpisu zahteval odpravo odločbe o izbiri koncesionarja, ter z vidika prizadetosti javnega interesa. Šele ob tehtanju vseh v konkretnem primeru udeleženih interesov je mogoče ugotoviti (ne)sorazmernost posega.
koncesija za opravljanje javne zdravstvene službe - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zelo hude posledice - sklicevanje na določbo zakona
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno in kakšne so zahteve za to, da se upošteva kot izpolnjevanje omenjenega pogoja, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.
Revident z navedbami glede dovoljenosti revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj so vprašanja, na katere naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo zastavljena le na splošni ravni, brez konkretizacije, katera pravna pravila naj bi bila v obravnavani zadevi prekršena ter zakaj naj bi bila ta vprašanja pomembna po vsebini zadeve.
Zgolj s sklicevanjem na zakonsko določbo 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zelo hudih posledic kot pogoja za dovoljenost revizije ni mogoče izkazati.
UPRAVNI SPOR - KONCESIJE - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VS1015408
ZUS-1 člen 2, 2/2, 33, 33/1-3, 36, 36/1-4. ZGJS člen 8, 8/1, 37, 59, 59/1, 59/2. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/3. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 1, 5, 5/1, 5/5, 6, 6/3, 9.
molk upravnega organa - dopustnost tožbe zaradi molka - opravljanje gospodarske javne službe - koncesija - ravnanje z odpadki
Tožbo zaradi molka organa je dopustno vložiti le, kadar se njegova neaktivnost nanaša na upravni akt iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
Vprašanje cene storitve in preko nje vprašanje plačila, ki ga koncesionar lahko pričakuje zaradi izvajanja koncesionirane javne službe, ter s tem povezane obveznosti občine so predmet pogodbenega urejanja. To pa pomeni, da lahko izvajalec (koncesionar) svoj interes po spremenjeni ceni izvajanja storitve uresniči (zaščiti) le preko določb koncesijske pogodbe oziroma lahko zahteva povračilo škode, ki mu je nastala zaradi nezakonitega ravnanja koncedenta (npr. ker je opustil izvedbo postopka potrjevanja cene), torej v pravdnem postopku.
koncesija za opravljanje javne zdravstvene službe - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni po vsebini zadeve - jasno zakonsko besedilo - zelo hude posledice - sklicevanje na določbo zakona - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve oziroma niso bistvena za odločitev v konkretni zadevi, če je nanje mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila ali če v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem in ne zahtevajo odgovorov, ki bi pripomogli k zagotovitvi pravne varnosti, enotni uporabi prava ali razvoju prava preko sodne prakse.
Zgolj s sklicevanjem na določbo 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zelo hudih posledic kot pogoja za dovoljenost revizije ni mogoče izkazati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - KONCESIJE
VS0018137
ZPP člen 13, 370, 394, 394-9, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 147, 148. URS člen 26. ZLD člen 18, 18-6.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev premoženjske škode - odvzem koncesije - odpoved koncesijske pogodbe - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odgovornost občine - sprememba pravnomočne sodbe na podlagi izrednega pravnega sredstva - razlogi za revizijo - predhodno vprašanje - obnova postopka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Okoliščina, da je bila s sodbo Vrhovnega sodišča spremenjena pravnomočna sodba Višjega sodišča v Ljubljani, na kateri temelji izpodbijana odločitev (13. člen ZPP), ni revizijski razlog (370. člen ZPP), ampak ima toženka možnost predlagati obnovo postopka (9. točka 394. člena ZPP).
koncesijska pogodbo - odstop od pogodbe - fiksni pravni posli - rok za izpolnitev obveznosti - pogodbena kazen
Bistvena značilnost fiksnega pravnega posla je, da je izpolnitev po dogovorjenem roku za stranko (upnika) brez pomena. Za presojo fiksnosti roka za pridobitev gradbenih dovoljenj sta bistveni naslednji dejanski okoliščini, pravdni stranki sta se dogovorili za pogodbeno kazen za primer zamude z izpolnitvijo tožene stranke, tožeča stranka pa se je še dve leti za tem, ko se je iztekel pogodbeno določen rok za pridobitev gradbenih dovoljenj, s toženo stranko dogovarjala glede čimprejšnje izpolnitve obveznosti, pri čemer iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje ne izhaja, da bi ji v tem obdobju pustila primerni dodatni rok za izpolnitev obveznosti. Sodišči prve in druge stopnje sta na podlagi teh okoliščin pravilno sklepali, da rok za pridobitev gradbenih dovoljenj, določen v koncesijski pogodbi, ni fiksen.
ZLD člen 16, 18. OZ člen 333. ZGJS člen 42. ZJZP člen 44.
dopuščena revizija - koncesija - pogodba o koncesiji - pogodba za nedoločen čas - odpoved koncesijske pogodbe - lekarniška dejavnost - analogna uporaba OZ
Če bi bil namen sedme alineje 18. člena ZLD res v izključitvi možnosti „nekrivdne“ odpovedi koncesije s strani koncendenta, bi bilo namreč razumno pričakovati, da bo navedeno, da naj določita „koncesionarjev“ rok za odpoved koncesije. Prav določitev odpovednega roka zaradi podelitve koncesije za nedoločen čas pa jasno izhaja tako iz Odločbe kot tudi iz Koncesijske pogodbe. Zato se ni mogoče strinjati z razlago, da bi ZLD izvzel možnost „nekrivdne“ odpovedi koncesije s strani koncendenta (zaradi prenehanja koncesijske pogodbe), saj je ravno odpoved tipična oblika prenehanja trajnega pogodbenega razmerja. Sporni 18. člena ZLD je zato treba razumeti v kontekstu 16. člena ZLD, ki oba skupaj ne izključujeta možnosti razlage, da koncendent lahko odvzame koncesijo tudi zaradi prenehanja koncesijske pogodbe. Ta namreč lahko preneha bodisi zaradi izteka roka trajanja kot tudi zaradi enostranske odpovedi, če je sklenjena za nedoločen čas.
dovoljenost revizije - koncesije - gospodarska javna služba - vrednostni kriterij - navedba punctuma - ni pravica izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Navedba punctuma in navajanje ovrednotene cene storitev za izvajanje koncesije v primeru, ko iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da ne gre za zadevo, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije - koncesije - vrednostni kriterij - navedba punctuma - ni pravica izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Navedba punctuma v primeru, ko iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da ne gre za zadevo, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ne zadošča, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - koncesija za izvajanje javne službe zavetišča za zapuščene živali - ustavitev postopka po objavi javnega razpisa - pravica javnega partnerja do neizbire - presoja utemeljenosti razlogov za ustavitev postopka - načelo transparentnosti - načelo enakosti - načelo nediskriminatornosti - praksa SEU – smiselna uporaba predpisov o javnih naročilih ni dopustna
Odločitev o izbiri oziroma neizbiri izvajalca javne službe in o ustavitvi postopka izbire je tudi po objavi javnega razpisa izključno na javnem partnerju.
Odločitev javnega partnerja, da v postopku izbire ne izbere koncesionarja in izda akt, s katerim se postopek izbire ustavi oziroma konča, ni omejena s časom in fazo (nedokončanega) postopka izbire koncesionarja.
Presoja zakonitosti odločitve javnega partnerja o zavrnitvi vseh vlog in ustavitvi postopka izbire na podlagi 59. člena ZJZP ne obsega presoje vsebinske utemeljenosti razlogov za takšno odločitev, temveč je omejena na vprašanje formalne pravilnosti izdanega akta (ali sklep vsebuje navedbo vseh strank, katerih vloge so bile zavrnjene, in utemeljitev razlogov za njihovo zavrnitev in ustavitev postopka izbire) in na vprašanje, ali so bili pri tej odločitvi spoštovana temeljna načela javno-zasebnega partnerstva, predvsem načelo transparentnosti in načelo enakosti oziroma nediskriminatornosti.
- Ali je koncesionar v okoliščinah konkretnega primera, ko je prvostopenjsko sodišče na podlagi proste presoje dokazov ugotovilo, da je koncesionar zagotovil predelavo izrabljenih avtomobilskih pnevmatik, upravičen do plačila za opravljene storitve, čeprav koncedentu ni predložil vseh specifičnih listinskih dokazil, naštetih v 17. členu Koncesijske pogodbe.
- Ali lahko koncesionar dokazuje opravo storitev predelave izrabljenih avtomobilskih pnevmatik s katerimikoli dokaznimi sredstvi, ali pa lahko to stori zgolj s specifičnimi listinskimi dokazili, naštetimi v 17. členu Koncesijske pogodbe.
- Ali sta sodišči prve in druge stopnje napačno interpretirali določbe 17. člena Koncesijske pogodbe s tem, ko sta presodili, da neprekinjena veriga mednarodnih tovorni listin, ki izpričujejo transport od tožeče stranke do predelovalca, ne ustreza dokazilom, naštetim v 17. členu Koncesijske pogodbe.
- Ali glede na to, da so izrabljene avtomobilske gume generične stvari, v skladu s Koncesijskim aktom in Koncesijsko pogodbo zadošča, da koncesionar predloži koncedentu listine o oddaji v predelavo tiste količine izrabljenih avtomobilskih gum, ki jih je sam predal tuji pravni osebi, ali pa mora dokazati, da so bile oddane točno tiste izrabljene avtomobilske gume, ki jih je sam predal predelovalcu.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/3, 64, 64/1-4, 102. ZJZP člen 27, 27/2, 59, 59/3, 62, 63.
revizija tožene stranke - občina kot tožena stranka - dovoljenost revizije - tožbi ugodeno in odpravljene vse odločbe upravnih organov - javnonaročniško razmerje - sodna pristojnost
Sodba, s katero je sodišče prve stopnje ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, ni odločitev, s katero bi bil postopek odločanja o upravni zadevi končan, saj z njo ni bilo dokončno odločeno o pravici ali pravnem interesu posameznika oziroma organizacije.