• Najdi
  • <<
  • <
  • 1
  • od 7
  • >
  • >>
  • 1.
    VSRS Sklep I Up 99/2022
    25.5.2022
    KONCESIJE - UPRAVNI SPOR
    VS00056862
    ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.
    zavrnjena začasna odredba - koncesijska dejavnost - neizkazanost nastanka težko popravljive škode - zdravstvene storitve - bodoče negotovo dejstvo
    Pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe sodišče še ne presoja utemeljenosti tožbenega zahtevka.

    Pritožnica je izkazala zgolj možnost razširitve koncesijske dejavnosti, kar lahko predstavlja le določeno pričakovanje oziroma bodoče negotovo dejstvo. Zato izpada sredstev, ki bi jih pridobila za dodatno opravljeno delo, ne more uveljavljati kot škodo v smislu 32. člena ZUS-1.

    Pritožnica z ureditveno začasno odredbo ne more zahtevati varovanja javnega interesa, ampak zgolj začasno ureditev svojega spornega razmerja.
  • 2.
    VSRS Sklep I Up 259/2021
    23.2.2022
    KONCESIJE - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
    VS00054297
    URS člen 22, 23, 74. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-4. ZZDej člen 25, 42, 42/2, 43, 43/2, 43/3, 43/4, 44a, 44a/2.
    podelitev koncesije za opravljanje pravic zdravstvene službe - podaljšanje koncesije - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - strokovno mnenje zavoda - tožba v upravnem sporu - tožba zaradi varstva ustavnih pravic - procesne predpostavke za tožbo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
    Koncedent mora tudi v postopku podaljšanja koncesije (enako kot v prvi fazi postopka podelitve koncesije) najprej ugotoviti, ali še obstoji potreba po podelitvi koncesije. Predhodno mnenje ZZZS je predvideno tudi pri ustanavljanju javnega zdravstvenega zavoda, prav tako pri njegovem spreminjanju, razširitvi dejavnosti ali prenehanju (25. člen ZZDej). Mnenje, ki ga pritožnica izpodbija, je torej predvideno glede ugotavljanja pogoja dejanske potrebe po podelitvi koncesije, ki pa ni odvisen od pravnega položaja dosedanjega koncesionarja, temveč od potreb po zagotavljanju javne službe in zmožnosti obstoječe javne mreže zdravstvenih zavodov za zadovoljevanje teh potreb. Zato tega mnenja ni mogoče opredeliti kot upravni akt iz 2. člena ZUS-1, saj z njim ni bilo odločeno o kakšni pritožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi.

    Mnenje ZZZS, da za podaljšanje koncesijske pogodbe niso izpolnjeni pogoji, lahko pomeni, da koncesijsko razmerje ne bo podaljšano, vendar to samo po sebi pritožnici ne daje podlage za uveljavljanje, da so ti pogoji izpolnjeni in s tem pogoji za izdajo predpisanega soglasja. To kar pritožnica pričakuje je, da bi imela možnost v postopku pred ZZZS izjavljati se o tem, ali javna zdravstvena mreža zagotavlja opravljanje zdravstvene dejavnosti v določenem obsegu in ali javni zdravstveni zavod zagotavlja potrebno dostopnost do teh storitev; v nadaljevanju pa, če s svojimi naziranji ne bi uspela, uveljavljati pravna sredstva, če ZSSS ne bi dal soglasja za podelitev oziroma podaljšanje koncesije. Takega sodelovanja dosedanjih koncesionarjev v postopkih ugotavljanja navedenega pogoja, na katerem temelji izpodbijano mnenje ZZZS, ne ZZDej ne katerikoli drug zakon ne predvideva. To ne izhaja iz narave tega pogoja, zato tudi mnenje ZZZS o izpolnjevanju tega pogoja ne pomeni odločanja o pritožničini pravici. Tudi sicer zasebni izvajalci zdravstvene dejavnosti nimajo pravnega položaja, ki bi jim zagotavljal uveljavljanje izdaje predpisanega soglasja ZZZS.
  • 3.
    VSRS Sklep X DoR 207/2021-3
    9.2.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - UPRAVNI SPOR
    VS00054175
    ZPP člen 367a, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6. ZUS-1 člen 5, 5/4.
    predlog za dopustitev revizije - odločba o podelitvi koncesije - predlog za izrek ničnosti - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - pomembno pravno vprašanje se ne nanaša na vsebino zadeve - nepopoln predlog - zavrženje predloga
    Iz obrazložitve predloga izhaja, da predlagatelja zmotno enačita pravno naravo akta, izdanega v obliki predpisa, kolikor ureja posamična razmerja (četrti odstavek 5. člena ZUS-1) z odločbo kot upravnim aktom, izdanim v upravnem postopku, in zoper katero je mogoče uveljavljati v ZUP predvidena pravna sredstva, kamor sodi tudi ničnost odločbe. Drugih okoliščin, ki bi kazale na pomembnost prvega vprašanja, ne navajata.

    Tudi v zvezi z drugim vprašanjem, ki ga predlagatelja zastavljata, je predlog vsebinsko prazen.
  • 4.
    VSRS Sklep III Ips 28/2021
    19.10.2021
    JAVNI ZAVODI - KONCESIJE - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
    VS00050790
    ZZdrS člen 43, 45, 45a, 45b, 45b/2.
    koncesijska pogodba - obvezna javna služba - zdravniška služba - urgentna služba - plačilo za opravljeno zdravstveno storitev - dopuščena revizija
    Uporaba drugega odstavka 45. b. člena ZZdrS ne more temeljiti samo na plačilu ZZZS za urgentno dejavnost, ki ga je prejemala toženka, pač pa na plačilih, do katerih so bili ali bi bili upravičeni njeni zdravniki za enako delo, in ob upoštevanju načina plačevanja koncesionarja.
  • 5.
    VSRS Sklep I Up 60/2021
    14.4.2021
    KONCESIJE - UPRAVNI SPOR
    VS00045241
    ZUS-1 člen 32, 32/3, 33, 33/1, 33/1-4, 40, 40/3. ZIS člen 3, 3/3, 63, 63/3, 65, 100.
    začasna odredba - koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo - podaljšanje koncesije - zavrnitev zahteve za izdajo začasne odredbe - vezanost sodišča na tožbeni predlog - odločanje po prostem preudarku (diskrecija) - težko popravljiva škoda ni izkazana - neizkazana težko popravljiva škoda - pričakovana sredstva - negotova pridobitev sredstev - bodoče negotovo dejstvo - zavrnitev pritožbe
    V obravnavanem primeru je pritožnik vložil začasno odredbo s ciljem, da doseže podaljšanje veljavnosti koncesijske pogodbe z dne 29. 10. 2007 do pravnomočne odločitve o vloženi tožbi. S takim predlogom pa ni zahteval ureditve stanja, na katerega se nanaša vložena tožba. Predmet tega upravnega spora namreč ni presojanje zakonitosti koncesijske pogodbe (ta se v skladu s tretjim odstavkom 63. člena v zvezi s prvim odstavkom 100. člena ZIS sklene na podlagi dodeljene oziroma podaljšane koncesije), niti ni predmet morebitno prenehanje koncesije pred potekom časa, za katerega je bila dana. S tožbo zahtevano sodno varstvo se nanaša na zavrnitev tožnikove zahteve za pridobitev koncesije za bodoče petletno obdobje, saj gre – navkljub drugačnemu poimenovanju – pri podaljšanju za ponovno odločanje o dodelitvi koncesije za določen čas. To izhaja iz tretjega odstavka 3. člena ZIS, na podlagi katerega se o dodelitvi koncesije za prirejanje iger na srečo in njenem podaljšanju odloča po prostem preudarku, pri čemer se pri obeh odločitvah upoštevajo ista, v nadaljevanju te določbe primeroma našteta merila oziroma kriteriji.

    Sodišče bi moralo za izdajo predlagane začasne odredbe presojati zakonske pogoje za podaljšanje koncesijskega razmerja, kar presega presojo izpolnjevanja pogojev za izdajo začasne odredbe. Presega jo zato, ker podelitev koncesije oziroma pogoji zanjo zaradi odločanja po prostem preudarku sploh ne morejo biti predmet odločanja v upravnem sporu. Brez podeljene oziroma podaljšane koncesije pa ne more biti sklenjena oziroma podaljšana niti koncesijska pogodba, saj se ta sklene po dodelitvi koncesije (tretji odstavek 63. člena ZIS).

    Zahteva za podaljšanje koncesije še ne zagotavlja, da bo zahtevku ugodeno, kar pomeni, da je pritožnik škodo (izpad pričakovanih prihodkov, ustvarjenih z igrami na srečo) utemeljil s pričakovanjem, ki se ni uresničilo. Neuspelo pričakovanje pa že samo po sebi ni zadostna podlaga, s katero bi bilo mogoče utemeljiti škodo, ki naj jo prepreči začasna odredba.
  • 6.
    VSRS Sklep I Up 164/2020
    14.4.2021
    JAVNA NAROČILA - KONCESIJE - UPRAVNI SPOR - VODE
    VS00045349
    Direktiva 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil ( ) člen 2, 2-9. URS člen 25. ZUS-1 člen 1, 2, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZPVPJN člen 2, 39a, 39a/2, 42-49. ZPVPJN-C člen 11, 21, 21/1. ZV-1 člen 161, 161/2, 161/3. ZJZP člen 27, 27/1, 27/2. Uredba o načinu izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda in o koncesijah teh javnih služb (2010) člen 1, 1/4, 15, 15/1, 15/2.
    postopek oddaje javnega naročila - javni razpis za podelitev koncesije - podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe - izločitev iz postopka javnega naročanja - Državna revizijska komisija - tožba v upravnem sporu - zagotovljeno drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
    Predpis, ki ureja oblike pravnega varstva, torej tudi sodnega, je ZPVPJN. Navedeni zakon pa, česar pritožba ne izpodbija, v času vložitve pritožnikove tožbe ni predvidel možnosti upravnega spora zoper odločitev DKOM o pritožnikovem (ponudnikovem) zahtevku za revizijo, ampak sodno varstvo pred sodiščem splošne pristojnosti po določbah členov 42 do 49 ZPVPJN. To je razvidno tudi na podlagi njegovega 2. člena, v katerem je posebej določeno, da se pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja zagotavlja v sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred pristojnim okrožnim sodiščem.

    Prav zato, ker je sodno varstvo v upravnem sporu v razmerju do drugih oblik sodnega varstva subsidiarne narave, je bila z novelo ZPVPJN-C (Ur. l. RS, št. 72/2019) v 11. členu kot dodatna možnost sodnega varstva poleg že obstoječe pred sodiščem splošne pristojnosti določena tožba v upravnem sporu zoper odločitev DKOM o zahtevku za revizijo, na podlagi katere upravno sodišče ugotavlja, ali je izpodbijana odločitev DKOM glede očitanih kršitev v postopku oddaje javnega naročila zakonita (drugi odstavek novega 39. a člena ZPVPJN). V skladu s prvim odstavkom 21. člena ZPVPJN-C so se določbe 39. a člena tega zakona začele uporabljati 1. 1. 2021, na podlagi drugega odstavka istega člena pa upravni spor ni bil dovoljen zoper odločitev DKOM, ki je bila vročena pred začetkom uporabe 39. a člena.

    Zmotne so pritožbene navedbe, da naj bi ZPVPJN z 39. a členom v času vložitve obravnavane pritožbe (24. 9. 2020) že zagotavljal pravno sredstvo v upravnem sporu, kaj šele, da bi bil sporni sklep DKOM pritožniku vročen po 1. 1. 2021. Iz noveliranega zakona pa tudi ne izhaja, da bi bil za pred tem začete upravne spore, v katerih še ni bilo pravnomočno odločeno, določen spregled obravnavane procesne pomanjkljivosti.

    Z vidika zahtev prava EU je odločitev DKOM sodna odločitev, s čimer je bilo tudi v pritožnikovem primeru v revizijskem postopku zagotovljeno odločanje sodnega organa ter s tem uresničitev pravice do pravnega sredstva in do varstva pred neodvisnim organom, ki izpolnjuje merila za sodišče. Poseben sodni postopek v smislu 9. točke 2. člena Direktive 2007/66/ES tako ni zahtevan. Da bi morala biti odločitev DKOM predmet še nadaljnje sodne presoje v državi članici, pa iz predpisov, na katere se sklicuje pritožba, ne izhaja.
  • 7.
    VSRS Sodba X Ips 34/2018
    25.11.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - UPRAVNI SPOR - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
    VS00040949
    ZZDej člen 2, 2/2, 2/3, 7, 7/1, 7/1-4, 13, 44, 44/1, 44/2, 46. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-1, 64/1-3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 2, 2-27, 34, 34/1, 189. ZPP člen 372.
    dopuščena revizija - osnovna zdravstvena dejavnost - ortodontsko zdravljenje - podelitev koncesij - stvarna pristojnost - zobozdravstvena dejavnost - zdravstvena dejavnost na primarni in sekundarni ravni - nedovoljena revizijska novota - zavrnitev revizije
    Zobozdravstvena dejavnost na primarni ravni je le tista oblika organiziranosti zobozdravstvene dejavnosti, ki je dostopna brez napotnice in pri kateri gre praviloma za prvi stik uporabnika z zobozdravstveno službo. Kadar pa je potrebna s strani specialista dentologije poglobljena diagnostika, zdravljenje bolezni ali bolezenskih stanj ter izvajanje ambulantne rehabilitacije in je pacient na takšno obravnavo napoten s strani osebnega zobozdravnika pa gre za specialistično ambulantno zdravljenje.

    Pri dejavnosti ortodontije gre za zdravstveno dejavnost na sekundarni ravni.
  • 8.
    VSRS Sklep X DoR 242/2020-3, enako tudi VSRS Sklep X DoR 123/2020-3
    9.9.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - UPRAVNI SPOR
    VS00038387
    ZPP člen 367, 367/1, 377. ZUS-1 člen 12, 12/2, 82, 95, 95/1.
    upravni spor - zavrnitev pritožbe - pravna sredstva - predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - revizija zoper sklep Vrhovnega sodišča RS - nedovoljena revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    V upravnem sporu revizija zoper odločitev Vrhovnega sodišča, ki jo sprejme v pritožbenem postopku, ni dovoljena, saj ne v ZUS-1 ne v katerem drugem zakonu ni določeno, da je dopustno vložiti revizijo zoper odločitev Vrhovnega sodišča – tudi ne zoper sklep, s katerim je odločilo o pritožbi zoper sklep prvostopenjskega upravnega sodišča.

    Možnost vložitve pritožbe v upravnem sporu izključuje revizijo, s tem pa tudi podvajanje odločanja Vrhovnega sodišča kot najvišjega sodišča v državi o istih pravnih vprašanjih.
  • 9.
    VSRS Sklep I Up 31/2020
    25.3.2020
    KONCESIJE - UPRAVNI SPOR
    VS00032289
    ZUS-1 člen 32, 32/2. ZLD-1 člen 10, 10/3, 10/7, 67, 67/1.
    začasna odredba - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - poslovanje podružnice - odvzem koncesije z odločbo - odložitvena začasna odredba - izvršljivost upravnega akta - težko popravljiva škoda ni izkazana - zavrnitev pritožbe
    Začasna odredba – zelo hude posledice niso izkazane.

    Odložitveno začasno odredbo je mogoče izdati le, če se izpodbijani upravni akt prisilno izvršuje po določbah ZUP. Na ta način pa je mogoče izvršiti le tiste upravne akte, v katerih se zavezancu nalaga določena obveznost, kar v primeru nedenarne obveznosti pomeni, da mora ta nekaj storiti, dopustiti ali trpeti. Izpodbijana odločba tožene stranke ni takšen upravni akt, saj zgolj odpravlja odločbo občine o izdaji dovoljenja za organiziranje podružnice lekarne in torej ne nalaga obveznosti, ki bi jih bilo mogoče prisilno izvršiti. Izpodbijana odločba se ne izvršuje prisilno po določbah ZUP, zato zahtevane odložitvene začasne odredbe ni mogoče izdati. V primerih, ko se izpodbija odločbo, ki se ne izvršuje po ZUP, je sicer mogoče predlagati izdajo ureditvene začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1. Vendar pritožnica ni zahtevala izdaje ureditvene začasne odredbe, pri čemer sodišče ureditveno začasno odredbo lahko izda le, če jo stranka izrecno predlaga in ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje ustrezno opredeli.

    Pritožnica ni izkazala težko popravljive škode niti za izdajo drugačne začasne ureditve stanja.
  • 10.
    VSRS Sklep X DoR 236/2019-3
    19.2.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - VODE
    VS00032200
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUP člen 260, 260-9, 270, 270/1. ZUS-1 člen 59, 59/3, 59/3-2.
    dopuščena revizija - koncesija za rabo vode - možnost udeležbe v upravnem postopku - obnova upravnega postopka - presežen obseg obnove - glavna obravnava v upravnem sporu - odločanje sodišča brez glavne obravnave - odločanje na seji - načelo kontradiktornosti - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - pomembno pravno vprašanje
    Revizija se dopusti glede vprašanj:

    Ali je bilo ravnanje Upravnega sodišča, ko ni razpisalo glavne obravnave, temveč je odločilo na nejavni seji, zakonito in v skladu z vzpostavljenimi kriteriji Vrhovnega sodišča, Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice?

    Ali je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da tožena stranka pri odločanju v postopku obnove postopka ni presegla okvira obsega dovoljene obnove?
  • 11.
    VSRS Sklep I Up 151/2019
    18.12.2019
    KONCESIJE - UPRAVNI SPOR
    VS00030484
    ZUS-1 člen 2. ZUP člen 2. ZGJS člen 40, 43, 44.
    odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode - koncesija - odkupna opcija - koncesijska pogodba - koncesijski akt - prenehanje koncesijske pogodbe - pogodbeno razmerje - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - ni upravna zadeva - napačen pravni pouk
    Ker gre v obravnavanem primeru za pogodbeno predviden odkup koncesije, je spor o izpolnjevanju pogojev za ta odkup spor o izvajanju tega pogodbenega določila ne glede na to, da je možnost odkupa sama po sebi predvidena za potrebe javnega interesa že v koncesijskem aktu. Tudi sklenitev koncesijske pogodbe, tako kot vsake druge obligacijske pogodbe, predpostavlja soglasje volj obeh pogodbenih strank, torej tudi koncesionarjeve. Zato je spor o tem, ali ima koncendentova odločitev podlago v pogodbenih določilih, spor iz pogodbenega razmerja, tudi če gre za vprašanje veljavnosti pogodbenega določila zaradi napake volje ene izmed strank (kar po vsebini zatrjuje pritožnica z navajanjem prisilne narave pogodbenega določila o koncendetovi pravici do odkupa koncesije). Za reševanje teh sporov pa je, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, pristojno sodišče splošne pristojnosti.
  • 12.
    VSRS Sodba III Ips 20/2019-7
    24.9.2019
    KONCESIJE - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
    VS00027697
    ZLD člen 1, 16, 18, 18/1-7. ZZ člen 16, 28.
    koncesija - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - negospodarske javne službe - pogodba o koncesiji - pogodba za nedoločen čas - odpoved koncesijske pogodbe - lex specialis - enostranska odpoved (odstop) - dopuščena revizija
    Lekarniška dejavnost kot del zdravstvene dejavnosti spada med negospodarske javne službe. Na takšno opredelitev lekarniške dejavnosti ne vpliva možnost pridobivanja dobička, saj je za opredelitev narave dejavnosti bistven javni interes, ki se zasleduje s podelitvijo koncesije; ta pa je v zagotavljanju preskrbe z zdravili.

    Podeljevanje koncesij na področju negospodarskih javnih služb ureja Zakon o zavodih, ki napotuje na specialne zakone. Zakon o lekarniški dejavnosti kot lex specialis koncedentove nekrivdne odpovedi koncesijskega razmerja ne predvideva.

    Če v koncesijskem aktu oziroma koncesijski pogodbi enostranska odpoved pogodbe ni predvidena, ne more biti dopustna. Možnost koncedentove enostranske odpovedi pogodbe, ki ni vnaprej predvidena, posledično pa odvzem koncesije brez opredelitve javnega interesa, ki se s tem zasleduje, bi namreč pomenila oblastno odločitev, ki bi izvotlila pogodbeno naravo razmerja, koncesionarja pa izpostavila arbitrarnosti in mu odvzela vsakršno pravno varnost.
  • 13.
    VSRS Sklep I Up 208/2017
    6.2.2019
    KONCESIJE - UPRAVNI SPOR - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
    VS00020757
    ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2. ZJZP člen 3.
    koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - prenos koncesije - subsidiarna uporaba ZJZP
    Prenos koncesije na podlagi ZZDej ni pravica imetnika koncesije. Tako pravico bi moral zakon izrecno določiti, vendar iz navedene zakonske ureditve to ne izhaja, prav tako pa tudi ne iz ZJZP.

    Z ZJZP je določena subsidiarna uporaba tega zakona glede vprašanj, ki s specialnim zakonom niso urejena drugač. ZZDej, ki kot specialni zakon ureja navedeno področje koncesij, ne pozna prenosa koncesije za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti s koncesionarja na drugo osebo (novega koncesionarja). To, da ta institut ni bil vključen v ZZDej, kaže na to, da zakonodajalec prenosa kot oblike pridobitve koncesije ni želel določiti in ne, da bi zaradi tega lahko vstopile splošne določbe ZJZP.
  • 14.
    VSRS Sklep X DoR 130/2018-3
    9.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - UPRAVNI SPOR
    VS00023310
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    dopuščena revizija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - koncesionar - smrt - prenehanje koncesije - koncesijska pogodba
    Revizija se dopusti glede vprašanja:

    Ali je okoliščina, ki je določena zgolj v koncesijski pogodbi, lahko razlog za prenehanje koncesije?
  • 15.
    VSRS Sodba Cpg 8/2018
    16.10.2018
    ARBITRAŽNO PRAVO - KONCESIJE
    VS00018531
    ZArbit člen 11, 11/1. ZGJS člen 40.
    koncesijska pogodba - spor iz koncesijske pogodbe - arbitražni sporazum - pristojnost sodišča - avtentična razlaga zakona
    Gre za spor, ki izvira iz koncesijske pogodbe oziroma je z njo v zvezi. Čeprav gre za obogatitveni in odškodninski zahtevek, tožena stranka oba zahtevka utemeljuje na kršitvi koncesijske pogodbe.

    Avtentična razlaga zakona za sodišča ni zavezujoča. Določba 40. člena ZGJS določa razmejitev pristojnosti med rednim sodiščem in sodiščem, pristojnim za odločanje v upravnih sporih, in ne izključne pristojnosti rednega sodišča za odločanje v sporih iz koncesijski pogodb.
  • 16.
    VSRS Sklep III Ips 31/2017-8
    10.7.2018
    KONCESIJE - POGODBENO PRAVO
    VS00014761
    ZGJS člen 42.
    koncesijska pogodba - koncesijsko razmerje za določen čas - odpoved koncesijske pogodbe, sklenjene za določen čas
    Določba 42. člena ZGJS je kogentna. Na njeni podlagi je odpoved koncesijske pogodbe mogoča le v primeru pogodbenih razmerij, sklenjenih za nedoločen čas.
  • 17.
    VSRS Sklep I Up 131/2016, enako tudi VSRS Sklep I Up 126/2016, VSRS Sklep I Up 194/2016
    18.4.2018
    KONCESIJE - VODE
    VS00011720
    ZV-1 člen 139, 141, 199a.
    podelitev koncesij - odločba o izbiri koncesionarja - voda - koncesijska pogodba - pravni interes - zavrženje tožbe
    Sklenitev koncesijske pogodbe je v trenutku izdaje upravnega akta (odločbe o podelitvi koncesije) šele bodoče negotovo dejstvo, ki je odvisno od pogodbene volje strank. Niti sama sklenitev koncesijske pogodbe niti njena vsebina ne izhajata iz odločbe o podelitvi koncesije, zato je neutemeljen pritožbeni ugovor, da izpodbijana odločba pritožnici onemogoča pridobitev koncesije in sklenitev koncesijske pogodbe brez kršitve njenih ustavnih in zakonskih pravic.
  • 18.
    VSRS Sodba in sklep III Ips 108/2016-5
    12.2.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00008661
    ZDKDPŠ člen 2. ZZZPB člen 6c, 6c/2, 6/4, 6č. ZPP člen 181, 212, 347, 358. OZ člen 183, 190. URS člen 25, 26. - člen 11, 13. ZPP člen 212, 347, 347/1, 339, 339/2-14.
    koncesija - posredovanje dela dijakom in študentom - plačilo koncesijskih dajatev - upravni postopek - acta iure imperii - podelitev koncesij - neupravičena obogatitev - zastaranje terjatve - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček (zaslužek) - škoda zaradi nemožnosti opravljanja dejavnosti - odškodninska odgovornost države - kršitev kontrahirne dolžnosti - podaljšanje pogodbe - dokazno breme - trditveno breme - sklicevanje na priloge - ugotovitvena sodba - pravica do pravnega sredstva
    Postopek podelitve (in podaljšanja) kot tudi postopek odvzema koncesije je upravni postopek, saj ministrstvo o podelitvi koncesije odloča z odločbo v upravnem postopku; v tem postopku država nedvomno deluje kot iure imperi.

    Ugotovitvena sodba glede na njene učinke na trenutek nastanka zamude nima vpliva.

    Pravica do pritožbe je spoštovana, če je zagotovljen preizkus pred višjim sodiščem; iz te pravice pa ne izhaja, da bi moralo v primeru, kadar instančno sodišče spremeni odločbo nižjega sodišča, biti zoper odločitev instančnega sodišča zagotovljeno nadaljnje pravno sredstvo.
  • 19.
    VSRS Sklep I Up 19/2018
    7.2.2018
    KONCESIJE - UPRAVNI SPOR
    VS00010792
    ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.
    odvzem koncesije - začasna odredba - neizkazanost verjetnosti nastanka težko popravljive škode - izguba zaposlitve - okrnitev ugleda in dobrega imena - prizadetost javnega interesa - konkretizacija težko popravljive škode
    Težko popravljiva škoda kot pogoj za izdajo začasne odredbe bi morala pri pritožnici nastati z izdajo oziroma izvršitvijo izpodbijane odločbe o odvzemu koncesije za opravljanje (zdravstvene) dejavnosti patronaže in nege na domu v MOL, kar pa glede na pritožničine navedbe predstavlja le del njene dejavnosti v slovenskem prostoru. Ker pritožnica ni izkazala že obstoja prvega pogoja iz 32. člena ZUS-1 za izdajo začasne odredbe (težko popravljive škode) glede na okvir presoje, sodišču prve stopnje tudi ni bilo treba tehtati prizadetosti javnega interesa in koristi nasprotnih strank.
  • 20.
    VSRS Sklep X Ips 257/2017
    8.11.2017
    KONCESIJE - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
    VS00006981
    ZUS-1 člen 64, 64/1-3, 65, 65/1, 65/1-1, 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-9, 267, 267/1.
    dovoljenost revizije - podelitev koncesij - obnova postopka - dovolitev obnove - spor polne jurisdikcije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
    Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča v sporu o dovolitvi obnove, za kar gre v obravnavani zadevi, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti.

    Revidentka pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev, v reviziji konkretno ne izpostavi oziroma ga ne izpostavi na zahtevani način. Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja za dovoljenost revizije ne zadostuje. Natančno in konkretno izpostavljeno pomembno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, pa je tudi predpogoj za presojo, ali gre za vprašanje, o katerem v sodni praksi sodišča prve stopnje ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

    Revidentka s svojimi navedbami ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve o dovolitvi obnove upravnega postopka. Glede na vsebino zadeve so namreč vse navedbe o finančnih vlaganjih nerelevantne.
  • <<
  • <
  • 1
  • od 7
  • >
  • >>