CZ člen 204. Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju člen 118, 118/1, 118/5.
vrnitev motornega vozila v tujino
Določba, po kateri so smele domače in tuje fizične osebe prosto prinašati in prejemati iz tujine predmete za osebno rabo in potrebe gospodinjstva, med drugim tudi nova motorna vozila, je po svoji vsebini pomenila prepoved uvoza rabljenih motornih vozil, med katere se uvrščajo tudi motorna kolesa. Rabljeno motorno vozilo, katerega uvoz je bil prepovedan, se je moralo vrniti v tujino.
Spremembe na strani preživninskega zavezanca ali preživninskega upravičenca morajo biti takšne, da imajo vpliv bodisi na njune pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje, bodisi so povezane s povečanimi (ali zmanjšanimi) potrebami na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov.
Državljan druge republike, ki je zaposlen v tujini, dejansko ne živi v Sloveniji, zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena ZDS.
Presoja o pravični denarni odškodnini za negmotno škodo zaradi neutemeljeno odvzete prostosti v letih 1951-1954.
Najvišja plača državnega uslužbenca je bila leta 1952 22.500 din (Temeljna uredba o nazivih in plačah uslužbencev državnih organov, Ur.l.FLRJ 14/52), ali sedaj 0,02 SIT. Te podatke revizijsko sodišče navaja zaradi lažje ponazoritve, zakaj po presoji revizijskega sodišča v konkretnem primeru pri povrnitvi vtoževane škode ni moč izhajati iz tožnikovega zaslužka pred odvzemom prostosti. Vztrajanje pri povrnitvi le takratne plače (t.j. "tistega števila denarnih enot, na katero se glasi obveznost" - 394. čl. ZOR), bi v konkretnem primeru pomenilo zanikanje obstoja terjatve iz naslova izgubljenega zaslužka, kljub nesporni pravici tožnika do povrnitve te škode, saj je takratno najvišjo plačo državnega uslužbenca zaradi znanih razlogov (izredno visoka inflacija ter dve denominaciji domače valute, zaradi katerih je razmerje med takratnim din in sedanjim SIT 1 : 1.000.000,00) komaj moč izraziti v današnji domači valuti. Zato ni nepravilno materialnopravno izhodišče, ko sodišče pri ugotavljanju višine odškodnine zaradi izgubljenega zaslužka, ni izhajalo iz plače tožnika, ki bi jo prejemal, če ne bi prišlo do neupravičenega odvzema prostosti. V takšni situaciji pa tudi ni nepravilno ugotavljanje višine odškodnine za gmotno škodo po prostem preudarku (223. čl. ZPP).
zahteva za sodno varstvo - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prepovedan dokaz - kršitev materialnega zakona - varnostni ukrep odvzema avtomobila - precejšen dvom o resničnosti ugotovljenih dejstev - upravičeni vlagatelj
1. Dejstvo, da je obdolženi podpisal dostavek v zapisniku, da se ne želi podpisati pod zapisano izjavo, njegovo sklicevanje v pritožbi, da je bila uporabljena sila za pridobitev izjave in možnost pridobitve zdravniškega spričevala kot dokaza o uporabljeni sili, bi pri odločanju v pritožbenem postopku lahko vzbujalo utemeljen sum, da je bila izjava izsiljena.
2. Določbi 2. odstavka 385. člena Carinskega zakona in določbi 1. in 2. odstavka 37. člena zakona o prekrških predpisujeta odvzem predmetov kot neobvezen, vendar ob različnih pogojih, zato ju ni mogoče uporabiti sočasno.
3. Zunajzakonski partner ni upravičen vložiti zahteve za sodno varstvo.
V tožbi zatrjevana podlaga za zvišanje preživnine (izguba zaslužka zak.zastopnice zaradi prenehanja delovnega razmerja) bi po presoji revizijskega sodišča sicer lahko pomenila razlog za zvišanje preživnine, ne glede na to, ali je do prenehanja delovnega razmerja prišlo po krivdi zak. zastopnice, ali ne, toda le ob ugodnejšem premoženjskem stanju toženca.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - opisano dejanje ni kaznivo dejanje
Dejanja obsojencev, da so leta 1940 odnosno v začetku leta 1941 vstopili v veleizdajniško organizacijo Kulturbunda, torej započeli dejanje, ki je merilo na to, da bi se Spodnja Štajerska, torej del jugoslovanske države protiustavno spojila z nemškim rajhom, ni mogoče vrednotiti kot kaznivo dejanje veleizdaje le v okviru določbe 4. točke 94. paragrafa kazenskega zakona (noveliranega) za Kraljevino Jugoslavijo, ker s samo včlanitvijo v društvo s političnimi cilji še ni mogoče storiti takega kaznivega dejanja, v opisu dejanja pa tudi niso zajeta dejstva, iz katerih bi izhajali znaki kaznivega dejanja iz 98. paragrafa istega zakona.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe na glavni obravnavi
Kršitev obsojenčeve pravice do obrambe je po določbi 3. točke 427. člena ZKP lahko razlog za izreden preizkus pravnomočne sodbe samo, če gre za tako kršitev, ki je vplivala, da ni bila izdana pravilna sodba. Samo zaradi tega, ker se je pred sodiščem vodil skrajšan postopek, ne pa redni postopek, še niso bile nujno kršene vse pravice obrambe na glavni obravnavi, zato bi moral vlagatelj tudi podrobneje pojasniti, katera pravica do obrambe naj bi bila kršena.
ZJP člen 2, 2/1. ZPN člen 8, 8/3, 10, 10/2.ZOR člen 109, 109/1. ZPP (1977) člen 77, 77/1, 77/2.
nične pogodbe - uveljavljanje ničnosti - javni pravobranilec kot stranka
Javni pravobranilec je lahko stranka samo, če tako določa poseben predpis. Če zakon javnega pravobranilca ne upravičuje uveljavljati ničnosti, je sodišče v sporu, v katerem nastopa javni pravobranilec kot stranka, ne sme upoštevati po uradni dolžnosti.
Sodišče je pravilno uvrstilo (glede na tožbeno podlago in zahtevek) tožnikove bodoče gotove fizične bolečine pod pravni naslov "fizične bolečine" in ne pod duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Ugotovitve obeh sodišč so, da je tožnik bil ob nesreči star 37 let, da ima na obrazu dve brazgotini, ki sta sicer lepo zaceljeni, vendar zelo opazni, da je pri tožniku opazna asimetrija oči in deformacija nosne piramide ter da zato tožnik hudo trpi, tako da zaradi neprijetnega občutka, da ga vsi gledajo, tudi z družino ne hodi več ven. Pomembna ugotovitev obeh sodišč je tudi, da so tožnikovi občutki grajeni na njegovi spremenjeni predstavi o sebi.
Zaradi okoliščine, da je začela tožnica obiskovati šolo, so se njene potrebe nedvomno tako povečale, da so podani pogoji za zvišanje preživnine po 5. odst. 132. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
podstanovalsko razmerje - nastanek - odpoved - prenehanje
Ustno sklenjena pogodba med župnikom in priložnostno čistilko župnišča o uporabi sobe s souporabo kopalnice, je podstanovalska pogodba, ki preneha z odpovedjo ob pogojih iz 73. člena ZSR.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Če tožena stranka ne ravna po 38. členu ZPP, sodišče pa tudi na podlagi najemne pogodbe ne more ugotoviti vrednosti spornega predmeta, je za dovoljenost revizije odločilna vrednost, na podlagi katere je tožeča stranka plačala sodno takso.