ZZZDR člen 51, 59. ZPP (1977) člen 385, 385/3, 386.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - določitev deležev - odločanje v mejah razlogov navedenih v reviziji - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Tožena stranka v okviru zmotne uporabe materialnega prava, in sicer določb ZZZDR o skupnem in posebnem premoženju, vsebinsko dopolnjuje dejanske ugotovitve na prvi in drugi stopnji. S tem, ko svoje ugovore opira na novo dejansko podlago, ki je v postopku na prvi in drugi stopnji ni zatrjevala, uveljavlja novote, ki na revizijski stopnji niso več dovoljene.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - razlogi
Načelo, da sodišče opre sodbo le na dokaze, izvedene na glavni obravnavi, ne pomeni, da je sodišče vezano le na zagovor, ki ga je podal obtoženec na glavni obravnavi.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - razlogi - sklicevanje na navedbe v pritožbi
Vloge, ki so bile podane v postopku pred izdajo pravnomočne sodbe, ne morejo biti obravnavane kot zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe, zato je sklicevanje vlagatelja, da je "vse ostalo navedel v dopolnitvi pritožbe", šteti kot brezpredmetno.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasnost razlogov
Nejasnost v razlogih pravnomočne sodbe o odločilnem dejstvu ( člen 364/1-11 ZKP) ni razlog za uveljavljanje zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe.
Če je tožba vložena zoper imetnika stanovanjske pravice, ki v stanovanju več ne stanuje, lahko sodišče odloča le o osebah in stvareh, ki jih je imetnica dolžna odpeljati s seboj (ki so bile v stanovanju v času njene izselitve).
Na investitorjevo zahtevo se lokacijsko dovoljenje lahko spremeni. Druge stranke, ki sodelujejo v postopku, imajo v tem postopku možnost varovati svoje pravice le v okviru pogojev, ki jih za gradnjo določa prostorski izvedbeni akt.
neveljavnost pogodb - ničnost - uveljavljanje ničnosti - zainteresirana oseba
Ekonomski interes, ki ga ima tožnik kot denacionalizacijski upravičenec po zakonu o denacionalizaciji (določbe tega zakona so ob sojenju na prvi stopnji že veljale), mu daje tudi status zainteresirane osebe za vložitev ničnostne tožbe ob trditvi, da je ničnost podana zato, ker je bila pri prodaji nepremičnine kršena določba 8. člena zakona o prometu z nepremičninami (člen 103 ZOR).
oblika pogodbe - domneva o popolnosti listine - razmerje med pisno pogodbo in ustnimi dogovori - sočasen obstoj dveh listin - pogoj - izpolnitev
Če gre za sočasen obstoj dveh listin, zatrjevani pa so tudi ustni dogovori, ravna sodišče pravilno, če upošteva kasnejšo, ki so jo podpisale vse stranke, predmet, cena in ostali pogoji pa so v njej popolno navedeni. Tožeča stranka je tudi svoj tožbeni zahtevek oprla na to listino in ne na prejšnjo, pomanjkljivo listino, katere vsebine se tudi sama ni držala.
Če bi tožeča stranka menila, da listina z dne 15.6.1989 ne vsebuje prave volje strank in zato ni veljavna pogodba, bi to pogodbo morala izpodbijati, ne pa zahtevati njeno izpolnitev. S tem, ko je zahtevala njeno izpolnitev, je smiselno priznala njeno veljavnost.
privatizacija stanovanj - zavezanec za prodajo stanovanja - druga pravna oseba - društvo - pravica uporabe pravne osebe na družbenem stanovanju
Kadar je v korist druge pravne osebe "po 112. čl. SZ" iz nacionalizirane stavbe izvzet njen del in ji prenešen v last, na drugih prostorih pa je navedena le kot upravni organ, je vprašljivo ali ima ta pravna oseba sploh status omenjene druge pravne osebe", ki jo zadeva dolžnost prodaje stanovanja pri 117. čl. SZ.
vzpostavitev lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču
Po določbi 31. člena ZDen se lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču vzpostavi v korist tistega imetnika pravice uporabe, ki mu je bilo zemljišče podržavljeno. Vzpostavitev lastninske pravice v korist njegovih pravnih naslednikov po navedeni določbi ni možna.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca - ukinitev preživnine - spremenjene okoliščine
Pravno odločilno je tisto stanje, ki obstaja v času sojenja na prvi stopnji in ne stanje, ki bo nastopilo v bližnji ali daljni prihodnosti. Vsaka sprememba premoženjskega stanja (ki se zgodi kasneje) je lahko predmet novega zahtevka (ene ali druge stranke) na podlagi 3. odstavka 132. člena ZZZDR.
Načeloma je pravilno izhodišče, da je na boljšem tisti, ki je lastnik nepremičnine, namenjene oddajanju in s tem pridobivanju dohodka, kot pa tisti, ki teh možnosti nima ali pa so bistveno manjše (oddajanje ene sobe v toženkinem stanovanju). Toda sodišče mora ugotoviti dejansko možnost oddajanja sob v sedanjem času. Samo dejstvo, da ima tožnik nepremičnino, ne zadošča. Le če bi sodišče ugotovilo, da tožnik kljub možnostim sob noče oddajati, bi bila izpodbijana odločitev lahko pravilna.
začasna uporaba stanovanja - izpraznitev samske sobe - vezanost oddaje sobe na delovno razmerje
Če je bila soba dodeljena v zvezi z delovnim razmerjem, je delodajalec upravičen zahtevati izpraznitev, če delo pri njem preneha. Če je delodajalec prepustil obrat (delavca in poslovne prostore) tretji osebi, je uporabnik sobe upravičen sobo uporabljati naprej le, če dokaže, da je bila tudi soba prepuščena v najem prevzemniku obrata.
Če rok za uveljavljanje posamezne pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti v zakonu ni določen, je treba vprašanje pravočasnosti vloge presojati z uporabo določb zakona v rokih za uveljavljanje drugih, podobnih pravic. Določbe je treba razlagati v korist stranke, če ni vloge vložila prej tudi zato, ker je upravni organ ni ustrezno poučil.