Sodišči prve in druge stopnje sta tožbo tožeče stranke, s katero je ta napram toženi stranki Republiki Sloveniji zahtevala ugotovitev nezakonitosti sklepa Temeljnega sodišča in nedopustnosti izvršbe, pravilno zavrgli. Za tako tožbo v obstoječih predpisih ni nobene podlage, zato tožba ni dovoljena in jo je treba že iz tega razloga zavreči.
Kot sta pravilno poudarili sodišči prve in druge stopnje, gre v izdani začasni odredbi z dne 4.12.1991 le za pravno mnenje sodnika, izraženo v tekoči pravdni zadevi, v kateri še niso bila izčrpana redna in izredna pravna sredstva. Tako stališče sodnika ne nudi podlage za odškodninsko odgovornost Republike Slovenije po 26. čl. Ustave Republike Slovenije.
privatizacija stanovanj - upravičenec za odkup v primeru odhoda imetnika stanovanjske pravice v dom za ostarele
Z odhodom v dom imetnik ne izgubi stanovanjske pravice, če niso izpolnjeni pogoji iz 64. člena ZSR. Zato je on oz. njegov družinski član upravičenec za odkup po 117. členu SZ in ne tisti, ki mu je bilo stanovanje oddano po odhodu imetnika v dom.
Določbo 5. točke 1. odst. 10. čl. ZDS je razlagati tako, da se more prosilec za državljanstvo RS pisno in ustno sporazumevati z okoljem. Ta določba ne pomeni aktivnega znanja slovenščine. Komisija iz 3. odst. 10. čl. ZDS mora sestaviti pismeno in obrazloženo mnenje z načinom kako je preizkusila znanje jezika in sklepi.
pomanjkljivo obrazložena odločba - nepresojene pritožbene navedbe - odmera davka od dohodka iz gospodarske dejavnosti
Drugostopni organ mora v obrazložitvi odločbe druge stopnje presoditi vse pritožbene navedbe. Če jih ne, je s tem kršena določba 2. odst. 245. člena ZUP.
Če tožena stranka o vlogi tožnice tudi po poslani urgenci ni odločila, sodišče lahko odloči po 26. členu ZUS in ji po 5. odst. 42. člena naloži, da odloči o vlogi.
lokacijsko dovoljenje - zavrnitev - pomanjkanje dokazila o opravičenosti razpolaganja s sosednjim zemljiščem
Tožba je bila zavrnjena, ker se tožeča stranka v upravnem postopku ni izkazala z dokazilom, da je upravičena razpolagati s sosednjim zemljiščem, v katerega zračni prostor je posegla s streho predvidenega do III. gradbene faze že zgrajenega svojega objekta (prizidka).
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Do škode je prišlo zaradi krivdnega ravnanja obeh imetnikov vozil. Oba sta enako prispevala k nastanku škode, zato je razmejitev njune odgovornosti po enakih delih pravilna.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Kot je pravilno poudarilo sodišče druge stopnje, je treba pri določanju odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti upoštevati vse ugotovljene posledice dobljenih poškodb, pri čemer ne more biti edino merilo mnenje izvedenca o odstotku zmanjšanja splošnih življenjskih sposobnosti.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev določb kazenskega postopka - kršitev obsojenčeve obrambe na glavni obravnavi
Obsojenčeva pravica do obrambe na glavni obravnavi ni bila kršena, ker sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza - rekonstrukcije, saj ima sodišče pravico zavrniti dokazni predlog; do takšne kršitve bi prišlo le, če sodišče obrambi sploh ne bi dopustilo, da predlaga nove dokaze.
ZKP člen 80, 80/1, 80/2, 80/3, 154, 154/2, 364, 364/1-8.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - zapisnik organov za notranje zadeve o ogledu
Zapisnike o ogledu, ki ga opravijo sami organi za notranje zadeve po 2. odstavku 154. člena ZKP, ni možno šteti za uradne zaznamke in jih sodišče lahko uporabi kot dokaz.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20031
ZKP člen 423, 423/1, 429. KZS člen 176, 176/1, 176/2, 208, 208/1. KZJ člen 22, 24, 24/1, 24/2.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - prikrivanje - sostorilstvo - pomoč - pomoč po storjenem kaznivem dejanju
Če se kot izvršitvena oblika kaznivega dejanja prikrivanja v danem primeru šteje nakup, potem podrobno prikazano dejanje vsakega od obsojencev in sicer "da je prvi obsojenec izročil prodajalcu denar in vozilo prevzel ter ga odpeljal, drugi obsojenec pa ga je do tja spremljal z avtom, s katerim sta se pripeljala v kraj nakupa", to opisano ravnanje drugega obsojenca ni mogoče šteti kot "udeležbo pri izvršitvi kaznivega dejanja" (22. člen KZJ).
zahteva za izreden preizkus sodbe - kršitev določb kazenskega postopka - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe na glavni obravnavi
Sodišče prve stopnje ni kršilo obsojenčeve pravice do obrambe na glavni obravnavi, ko ni upoštevalo njegovega predloga za izvedbo dokaza, da sodni izvedenec - psihiater pregleda soobtoženko, ki naj bi bila po njegovi oceni v močno depresivnem stanju; opustitev zapisa o zavrnitvi tega dokaznega predloga po 5. odstavku 292. člena ZKP pa ni mogla v ničemer vplivati na izdajo pravilne sodbe, saj je sodišče v obrazložitvi sodbe zapisalo, da izvedba tega dokaza ni potrebna, prepričljivo pa zavrnilo trditev obsojenca, da ni verodostojna izpovedba soobtoženca.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev kazenskega zakona
Po določbi 5. točke 365. člena ZKP je z odločbo o kazni in z odločbo o varnostnem ukrepu lahko kršen kazenski zakon samo takrat, ko sodišče v sodbi prekorači pravico, ki jo ima po zakonu, ne pa takrat, ko po oceni vlagatelja zahteve nepravilno vrednoti olajševalne in obteževalne okoliščine.
Državljan druge republike, ki je na začasnem delu v ZRN, dejansko ne živi v Sloveniji, zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva RS po 1. odstavku 40. člena ZDS.
ZDRS člen 14, 40, 40/1, 40/4. URS člen 8, 56, 56/1. ZUP člen 4, 218, 218/1. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 8, 9.
pridobitev državljanstva
Tožena stranka se ob kršenju otrokovih pravic (otrokove koristi so glavno vodilo) - po določbah ustave Republike Slovenije, konvencije ZN o otrokovih pravicah, zakona o državljanstvu Republike Slovenije in 1. odstvka 218. člena ZUP (odločba bi morala biti izdana v 2. mesečnem roku) - v zvezi z zahtevo njegovih staršev za pridobitev slovenskega državljanstva za otroka in ob kasnejši pridobitvi tega državljanstva enega izmed staršev, ne more uspešno sklicevati na načelo zakonitosti (4. člen ZUP) po tem, ko je med upravnim postopkom otrok, postal polnoleten in ne more avtomatično reševati njegove vloge ob izpolnitvi polnoletnosti po 40/I člen zakona o državljanstvu Republike Slovenije.
Sodišče, enako kot tožena stranka v lokacijskem postopku, presoja predloženi dokaz (zemljiškoknjižni izpisek) o razpolaganju z zemljiščem le z vidika, ali je investitor z njim dokazal, da ima pravico gradnje na zemljišču, na katerem želi graditi. Postopka oddaje stavbnega zemljišča in vprašanja zakonitosti vpisa pravice uporabe v zemljiško knjigo upravni organ ne presoja.
Tožnik, ki je ozemlje Republike Slovenije zapustil z nekdanjo JLA, ni dejansko živel v Sloveniji, zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije.