denarno nadomestilo med brezposelnostjo - načelo zakonitosti - obrazložitev odločbe
V odločbi tožeče stranke morajo biti navedene okoliščine, ki kažejo, katere norme je uporabiti pri presojanju pravic iz brezposelnosti za nekdanjega častnika prejšnje JLA.
Določbo 87. člena ZZZDR je treba razlagati tako, da se s sodno odločbo ugotavlja očetovstvo v skladu z ugotavljanjem očetovstva po pravilih bioloških znanosti.
Dejansko življenje v Sloveniji je bistvena dejanska okoliščina, ki mora biti nedvoumno ugotovljena v postopku, v katerem je stranki dana možnost sodelovanja.
ZPP (1977) člen 438, 195, 195/1, 441, 441/1. ZTLR člen 79.
zahteva za varstvo zakonitosti - motenje posesti - odtujitev stvari, o kateri teče pravda
Prodaja sporne stvari med pravdo zaradi motenja posesti ni ovira za nadaljevanje postopka. (438. čl. v zvezi s 1. odst. 195. čl. ZPP). Vendar pa bi ob opisani ugotovitvi o neučinkovanju dajatvene odločbe proti domnevno dobroverni tretji osebi in njene neizvršljivosti proti tožencu, tudi ne bilo mogoče, ker gre za posestni spor, restitucijski zahtevek prilagoditi novi situaciji in namesto vzpostavitve prejšnjega stanja na primer zahtevati odškodnino (441/1 ZPP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20015
ZKP člen 83, 218/10, 228, 244/1, 364/1-8, 365-4, 365-5, 427-1, 427-2. KZJ člen 48, 49, 49/2.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev kazenskega zakona - odmera kazni obsojencu - kršitev kazenskega postopka - prepovedan dokaz
Ni podana kršitev kazenskega zakona, ker sodišče obsojencu za kaznivo dejanje, ki ga je storil med prestajanjem kazni, ni izreklo enotne kazni, saj je v skladu z določbo 2. odst. 49. člena KZJ ugotovilo, da namen kaznovanja z uporabo določb 48. člena KZJ glede na neprestani del prej izrečene kazni ne bi bil dosežen, kar je dejanska ugotovitev sodišča in jo z zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni možno izpodbijati.
Ne gre za dokaz, na katerega se sodba ne bi smela opirati, če je sodišče na glavni obravnavi prebralo zapisnik na podlagi 1. odstavka 333. člena ZKP.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba - oseba, nevarna za javni red, varnost in obrambo države - prosti preudarek
Ker je bil tožnik pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja poskusa umora na kazen osem let in šest mesecev zapora, je tožena stranka utemeljeno zavrnila njegovo vlogo za pridobitev državljanstva RS ter odločila v mejah in v skladu z namenom pooblastila, ki ji ga daje določba 3. odstavka 40. člena ZDRS.
V primeru kršitve osebnostnih pravic pravna oseba nima pravice do denarne odškodnine po 200. čl. ZOR, ima pa v takšnem primeru pravico zahtevati nedenarno odškodnino po 199. čl. ZOR.
Ob ugotovljenih poškodbah tožnikov in bolečinami v zvezi z njimi, je bila odškodnina za telesne bolečine priznana v primernih zneskih.
Pri presoji pravilnosti zavrnitve zahtevkov tožnikov za prestani strah je treba upoštevati, da tožeča stranka v teku postopka na prvi stopnji ni navajala trditvenega gradiva, iz katerega bi izhajala utemeljenost zahtevkov. Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje so tožniki utrpeli ob sami nezgodi kratkotrajen strah, oziroma tega mld. tožnica pri starosti dveh let in pol niti ni občutila. Sekundaren strah prve tožnice za izid njenega zdravljenja ni bil upravičen, za sekundaren strah otrok pa tudi ni bilo podlage. Revizijsko sodišče ob upoštevanju vseh navedenih okoliščin proti odločitvi sodišč prve in druge stopnje glede zavrnitve zahtevkov za strah nima pomislekov.
lokacijsko dovoljenje - zavrnitev - pomanjkanje dokazila o opravičenosti razpolaganja s sosednjim zemljiščem
Tožba je bila zavrnjena, ker se tožeča stranka v upravnem postopku ni izkazala z dokazilom, da je upravičena razpolagati s sosednjim zemljiščem, v katerega zračni prostor je posegla s streho predvidenega do III. gradbene faze že zgrajenega svojega objekta (prizidka).
V pritožbi v upravnem izvršilnem postopku ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Zato ne more biti utemeljena pritožba zoper sklep o dovolitvi izvršbe, kjer izvršilni zavezanec navaja dejstva, ki so podlaga za izdajo odločbe, ki se izvršuje.
pomanjkljivo obrazložena odločba - nepresojene pritožbene navedbe - odmera davka od dohodka iz gospodarske dejavnosti
Drugostopni organ mora v obrazložitvi odločbe druge stopnje presoditi vse pritožbene navedbe. Če jih ne, je s tem kršena določba 2. odst. 245. člena ZUP.
povračilo stroškov šolanja po pogodbi o izpopolnjevanju strokovne izobrazbe
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno razlagali dogovorjene obveznosti pogodbenih strank v skladu z namenom, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Toženčeve obveznosti v primeru, da zapusti delodajalca pred končanim šolanjem, ne morejo biti manjše, kot če ostane na delu, pa šolanja ne dokonča. Tožeči stranki se v vsakem primeru izjalovi pričakovana pogodbena korist, saj za dokončanje šolanja delavca, ki je že v drugi organizaciji, ni zainteresirana.
vrnitev blaga odvzetega zaradi carinskega prekrška
Vložitev izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločbo o prekršku ni opravičen razlog za vrnitev blaga storilcu prekrška, kateremu je bilo blago odvzeto.
Navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi je odločilna za pravico do revizije. Drugačna navedba vrednosti spornega predmeta v kasnejših vlogah ob nespremenjenem zahtevku nima vpliva na pravico do revizije.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Do škode je prišlo zaradi krivdnega ravnanja obeh imetnikov vozil. Oba sta enako prispevala k nastanku škode, zato je razmejitev njune odgovornosti po enakih delih pravilna.
Za izdajo odločbe o razlastitvi hiše, ki je zgrajena v ožjem gradbenem okolišu pravno ni pomembno, kdaj je bila hiša zgrajena in ali je lastnik hiše imel na stavbnem zemljišču priznano pravico uporabe.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa stanovanja v primeru razveze zakonske zveze - prehodne določbe - določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze
Glede pravic razvezanih zakoncev v skupnem stanovanju se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da sta bila do odločitve nepravdnega sodišča oba razvezana zakonca potencialna imetnika stanovanjske pravice. Nobeden od njiju ni smel v tem času nikogar sprejeti v stanovanje ali zahtevati izselitev drugega, čeprav je bilo stanovanje ob vselitvi dodeljeno njemu kot imetniku. Pri takem položaju pa ni mogoče šteti, da je bil ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona tožnik imetnik stanovanjske pravice, ki bi imel po tem zakonu pravico do nakupa stanovanja. Vprašanje imetništva je bilo razčiščeno šele z odločitvijo nepravdnega sodišča in to tako, da je bila določena za imetnico tožnikova razvezana žena.
Določbo 5. točke 1. odst. 10. čl. ZDS je razlagati tako, da se more prosilec za državljanstvo RS pisno in ustno sporazumevati z okoljem. Ta določba ne pomeni aktivnega znanja slovenščine. Komisija iz 3. odst. 10. čl. ZDS mora sestaviti pismeno in obrazloženo mnenje z načinom kako je preizkusila znanje jezika in sklepi.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Kot je pravilno poudarilo sodišče druge stopnje, je treba pri določanju odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti upoštevati vse ugotovljene posledice dobljenih poškodb, pri čemer ne more biti edino merilo mnenje izvedenca o odstotku zmanjšanja splošnih življenjskih sposobnosti.
privatizacija stanovanj - upravičenec za odkup v primeru odhoda imetnika stanovanjske pravice v dom za ostarele
Z odhodom v dom imetnik ne izgubi stanovanjske pravice, če niso izpolnjeni pogoji iz 64. člena ZSR. Zato je on oz. njegov družinski član upravičenec za odkup po 117. členu SZ in ne tisti, ki mu je bilo stanovanje oddano po odhodu imetnika v dom.