Zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega izhaja, da ima investitor na zemljišču pravico uporabe, je dokazilo o razpolaganju z zemljiščem. Z vidika dokazovanja pravice gradnje ni pomembno, ali želi investitor na svojem funkcionalnem zemljišču zgraditi prizidek k obstoječemu objektu, ali od tega objekta ločeni objekt.
Ni moglo vplivati na odločitev o stvari, če je investitor šele v pritožbenem postopku predložil zemljiškoknjižni izpisek, o čemer organ II. stopnje ni seznanil drugih strank v postopku, če tožnik niti ne trdi, da investitor na zemljišču nima pravice uporabe, ampak le trdi, da je zemljišče dobil na nezakonit način.
Pravilna je odločba o ustavitvi gradnje in odločitev, da mora investitor zaprositi za lokacijsko dovoljenje, če novogradnja presega v občinskem odloku določene izmere.
revizija - dovoljenost revizije - spor o najemnem razmerju po stanovanjskem zakonu - razveza zakonske zveze
SZ stanovanjske pravice ne pozna, ampak stanovanjska najemna razmerja, ki so premoženjska razmerja, zato je tudi predmetni spor premoženjskopravni spor in obravnavana odločba sodišča druge stopnje ni odločba, s katero je bilo odločeno o stanovanjski pravici ali pravici uporabe v pomenu 2. odstavka 111. člena ZNP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20015
ZKP člen 83, 218/10, 228, 244/1, 364/1-8, 365-4, 365-5, 427-1, 427-2. KZJ člen 48, 49, 49/2.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev kazenskega zakona - odmera kazni obsojencu - kršitev kazenskega postopka - prepovedan dokaz
Ni podana kršitev kazenskega zakona, ker sodišče obsojencu za kaznivo dejanje, ki ga je storil med prestajanjem kazni, ni izreklo enotne kazni, saj je v skladu z določbo 2. odst. 49. člena KZJ ugotovilo, da namen kaznovanja z uporabo določb 48. člena KZJ glede na neprestani del prej izrečene kazni ne bi bil dosežen, kar je dejanska ugotovitev sodišča in jo z zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni možno izpodbijati.
Ne gre za dokaz, na katerega se sodba ne bi smela opirati, če je sodišče na glavni obravnavi prebralo zapisnik na podlagi 1. odstavka 333. člena ZKP.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba - oseba, nevarna za javni red, varnost in obrambo države - prosti preudarek
Ker je bil tožnik pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja poskusa umora na kazen osem let in šest mesecev zapora, je tožena stranka utemeljeno zavrnila njegovo vlogo za pridobitev državljanstva RS ter odločila v mejah in v skladu z namenom pooblastila, ki ji ga daje določba 3. odstavka 40. člena ZDRS.
V primeru kršitve osebnostnih pravic pravna oseba nima pravice do denarne odškodnine po 200. čl. ZOR, ima pa v takšnem primeru pravico zahtevati nedenarno odškodnino po 199. čl. ZOR.
Za izdajo odločbe o razlastitvi hiše, ki je zgrajena v ožjem gradbenem okolišu pravno ni pomembno, kdaj je bila hiša zgrajena in ali je lastnik hiše imel na stavbnem zemljišču priznano pravico uporabe.
Kadar je v pogodbi o prometu nepremičnine dogovorjena nižja cena, če kupec plača v določenih rokih in na določen način (gotovinsko), je ta cena dogovorjena prodajna cena, ki predstavlja davčno osnovo po 5/1 ZDPN, če je kupec izpolnil dogovorjene pogoje in dejansko plačal takšno ceno, razen če davčni organ po 5/2 čl. ZDPN ugotovi, da takšna cena ne ustreza ceni nepremičnine, ki bi se dala doseči v prostem prometu.
lokacijsko dovoljenje - zavrnitev - pomanjkanje dokazila o opravičenosti razpolaganja s sosednjim zemljiščem
Tožba je bila zavrnjena, ker se tožeča stranka v upravnem postopku ni izkazala z dokazilom, da je upravičena razpolagati s sosednjim zemljiščem, v katerega zračni prostor je posegla s streho predvidenega do III. gradbene faze že zgrajenega svojega objekta (prizidka).
status civilnega invalida vojne - pogoji - pomanjkanje vzročne zveze med boleznijo in vojnim dogodkom
Tožba je bila zavrnjena, ker tožnica v upravnem postopku ni izkazala neposredne vzročne zveze med konkretnim vojnim dogodkom in njeno boleznijo, do katere je prišlo med vojno (1941-1945).
Sodišči prve in druge stopnje sta tožbo tožeče stranke, s katero je ta napram toženi stranki Republiki Sloveniji zahtevala ugotovitev nezakonitosti sklepa Temeljnega sodišča in nedopustnosti izvršbe, pravilno zavrgli. Za tako tožbo v obstoječih predpisih ni nobene podlage, zato tožba ni dovoljena in jo je treba že iz tega razloga zavreči.
Kot sta pravilno poudarili sodišči prve in druge stopnje, gre v izdani začasni odredbi z dne 4.12.1991 le za pravno mnenje sodnika, izraženo v tekoči pravdni zadevi, v kateri še niso bila izčrpana redna in izredna pravna sredstva. Tako stališče sodnika ne nudi podlage za odškodninsko odgovornost Republike Slovenije po 26. čl. Ustave Republike Slovenije.
vrnitev blaga odvzetega zaradi carinskega prekrška
Vložitev izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločbo o prekršku ni opravičen razlog za vrnitev blaga storilcu prekrška, kateremu je bilo blago odvzeto.
Navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi je odločilna za pravico do revizije. Drugačna navedba vrednosti spornega predmeta v kasnejših vlogah ob nespremenjenem zahtevku nima vpliva na pravico do revizije.
Ob ugotovljenih poškodbah tožnikov in bolečinami v zvezi z njimi, je bila odškodnina za telesne bolečine priznana v primernih zneskih.
Pri presoji pravilnosti zavrnitve zahtevkov tožnikov za prestani strah je treba upoštevati, da tožeča stranka v teku postopka na prvi stopnji ni navajala trditvenega gradiva, iz katerega bi izhajala utemeljenost zahtevkov. Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje so tožniki utrpeli ob sami nezgodi kratkotrajen strah, oziroma tega mld. tožnica pri starosti dveh let in pol niti ni občutila. Sekundaren strah prve tožnice za izid njenega zdravljenja ni bil upravičen, za sekundaren strah otrok pa tudi ni bilo podlage. Revizijsko sodišče ob upoštevanju vseh navedenih okoliščin proti odločitvi sodišč prve in druge stopnje glede zavrnitve zahtevkov za strah nima pomislekov.
Stanovanjske razmere investitorja ne morejo vplivati na vrsto ukrepa urbanističnega inšpektorja, ki ugotovi, da se nadomestni objekt gradi brez predpisanega lokacijskega dovoljenja.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Kot je pravilno poudarilo sodišče druge stopnje, je treba pri določanju odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti upoštevati vse ugotovljene posledice dobljenih poškodb, pri čemer ne more biti edino merilo mnenje izvedenca o odstotku zmanjšanja splošnih življenjskih sposobnosti.
"Dejansko življenje" v Sloveniji, ki ga kot enega od kumulativno predpisanih pogojev za pridobitev državljanstva RS določa 1. odstavek 40. člena ZDS, je nedoločen pravni pojem. Njegovo vsebino mora v vsakem konkretnem primeru določiti organ, ki odloča na podlagi takšnega predpisa, z upoštevanjem konkretnega namena, ki naj ga ta nedoločeni pravni pojem doseže.
povračilo stroškov šolanja po pogodbi o izpopolnjevanju strokovne izobrazbe
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno razlagali dogovorjene obveznosti pogodbenih strank v skladu z namenom, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Toženčeve obveznosti v primeru, da zapusti delodajalca pred končanim šolanjem, ne morejo biti manjše, kot če ostane na delu, pa šolanja ne dokonča. Tožeči stranki se v vsakem primeru izjalovi pričakovana pogodbena korist, saj za dokončanje šolanja delavca, ki je že v drugi organizaciji, ni zainteresirana.