Pravilna je odločba o ustavitvi gradnje in odločitev, da mora investitor zaprositi za lokacijsko dovoljenje, če novogradnja presega v občinskem odloku določene izmere.
nemožnost izpolnitve - nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka
Dejstvo, da razen tožnika ni nihče od soinvestitorjev toplifikacije plačal ustreznega dela prispevkov, pomeni za toženo občino nemožnost izpolnitve prevzete obveznosti izgradnje toplovoda.
S sodbenim izrekom, ki med dr. glasi na razvezo pogodbe, sodišče druge stopnje ni uporabilo materialnega prava v tožnikovo škodo.
ZPP (1977) člen 438, 195, 195/1, 441, 441/1. ZTLR člen 79.
zahteva za varstvo zakonitosti - motenje posesti - odtujitev stvari, o kateri teče pravda
Prodaja sporne stvari med pravdo zaradi motenja posesti ni ovira za nadaljevanje postopka. (438. čl. v zvezi s 1. odst. 195. čl. ZPP). Vendar pa bi ob opisani ugotovitvi o neučinkovanju dajatvene odločbe proti domnevno dobroverni tretji osebi in njene neizvršljivosti proti tožencu, tudi ne bilo mogoče, ker gre za posestni spor, restitucijski zahtevek prilagoditi novi situaciji in namesto vzpostavitve prejšnjega stanja na primer zahtevati odškodnino (441/1 ZPP).
obrtno dovoljenje - trgovina na drobno - poslovni prostor kot pogoj
Trgovina na drobno je dejavnost za katero je potreben poslovni prostor, zato je obrtno dovoljenje za takšno dejavnost mogoče izdati le, če ustanovitelj razpolaga s poslovnim prostorom.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20015
ZKP člen 83, 218/10, 228, 244/1, 364/1-8, 365-4, 365-5, 427-1, 427-2. KZJ člen 48, 49, 49/2.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev kazenskega zakona - odmera kazni obsojencu - kršitev kazenskega postopka - prepovedan dokaz
Ni podana kršitev kazenskega zakona, ker sodišče obsojencu za kaznivo dejanje, ki ga je storil med prestajanjem kazni, ni izreklo enotne kazni, saj je v skladu z določbo 2. odst. 49. člena KZJ ugotovilo, da namen kaznovanja z uporabo določb 48. člena KZJ glede na neprestani del prej izrečene kazni ne bi bil dosežen, kar je dejanska ugotovitev sodišča in jo z zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni možno izpodbijati.
Ne gre za dokaz, na katerega se sodba ne bi smela opirati, če je sodišče na glavni obravnavi prebralo zapisnik na podlagi 1. odstavka 333. člena ZKP.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba - oseba, nevarna za javni red, varnost in obrambo države - prosti preudarek
Ker je bil tožnik pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja poskusa umora na kazen osem let in šest mesecev zapora, je tožena stranka utemeljeno zavrnila njegovo vlogo za pridobitev državljanstva RS ter odločila v mejah in v skladu z namenom pooblastila, ki ji ga daje določba 3. odstavka 40. člena ZDRS.
V primeru kršitve osebnostnih pravic pravna oseba nima pravice do denarne odškodnine po 200. čl. ZOR, ima pa v takšnem primeru pravico zahtevati nedenarno odškodnino po 199. čl. ZOR.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - zavezanec za prodajo - lovska zveza - lovska družina
Lovska družina (zveza), ki je pravno veljavno pridobila lastninsko pravico na stanovanju pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona, ni zavezanec za prodajo po 112. členu SZ (v zvezi s 117. členom).
status civilnega invalida vojne - pogoji - pomanjkanje vzročne zveze med boleznijo in vojnim dogodkom
Tožba je bila zavrnjena, ker tožnica v upravnem postopku ni izkazala neposredne vzročne zveze med konkretnim vojnim dogodkom in njeno boleznijo, do katere je prišlo med vojno (1941-1945).
"Dejansko življenje" v Sloveniji, ki ga kot enega od kumulativno predpisanih pogojev za pridobitev državljanstva RS določa 1. odstavek 40. člena ZDS, je nedoločen pravni pojem. Njegovo vsebino mora v vsakem konkretnem primeru določiti organ, ki odloča na podlagi takšnega predpisa, z upoštevanjem konkretnega namena, ki naj ga ta nedoločeni pravni pojem doseže.
Ob ugotovljenih poškodbah tožnikov in bolečinami v zvezi z njimi, je bila odškodnina za telesne bolečine priznana v primernih zneskih.
Pri presoji pravilnosti zavrnitve zahtevkov tožnikov za prestani strah je treba upoštevati, da tožeča stranka v teku postopka na prvi stopnji ni navajala trditvenega gradiva, iz katerega bi izhajala utemeljenost zahtevkov. Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje so tožniki utrpeli ob sami nezgodi kratkotrajen strah, oziroma tega mld. tožnica pri starosti dveh let in pol niti ni občutila. Sekundaren strah prve tožnice za izid njenega zdravljenja ni bil upravičen, za sekundaren strah otrok pa tudi ni bilo podlage. Revizijsko sodišče ob upoštevanju vseh navedenih okoliščin proti odločitvi sodišč prve in druge stopnje glede zavrnitve zahtevkov za strah nima pomislekov.
povračilo stroškov šolanja po pogodbi o izpopolnjevanju strokovne izobrazbe
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno razlagali dogovorjene obveznosti pogodbenih strank v skladu z namenom, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Toženčeve obveznosti v primeru, da zapusti delodajalca pred končanim šolanjem, ne morejo biti manjše, kot če ostane na delu, pa šolanja ne dokonča. Tožeči stranki se v vsakem primeru izjalovi pričakovana pogodbena korist, saj za dokončanje šolanja delavca, ki je že v drugi organizaciji, ni zainteresirana.
Navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi je odločilna za pravico do revizije. Drugačna navedba vrednosti spornega predmeta v kasnejših vlogah ob nespremenjenem zahtevku nima vpliva na pravico do revizije.
Stanovanjske razmere investitorja ne morejo vplivati na vrsto ukrepa urbanističnega inšpektorja, ki ugotovi, da se nadomestni objekt gradi brez predpisanega lokacijskega dovoljenja.
V pritožbi v upravnem izvršilnem postopku ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Zato ne more biti utemeljena pritožba zoper sklep o dovolitvi izvršbe, kjer izvršilni zavezanec navaja dejstva, ki so podlaga za izdajo odločbe, ki se izvršuje.
Kadar je v pogodbi o prometu nepremičnine dogovorjena nižja cena, če kupec plača v določenih rokih in na določen način (gotovinsko), je ta cena dogovorjena prodajna cena, ki predstavlja davčno osnovo po 5/1 ZDPN, če je kupec izpolnil dogovorjene pogoje in dejansko plačal takšno ceno, razen če davčni organ po 5/2 čl. ZDPN ugotovi, da takšna cena ne ustreza ceni nepremičnine, ki bi se dala doseči v prostem prometu.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa stanovanja v primeru razveze zakonske zveze - prehodne določbe - določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze
Glede pravic razvezanih zakoncev v skupnem stanovanju se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da sta bila do odločitve nepravdnega sodišča oba razvezana zakonca potencialna imetnika stanovanjske pravice. Nobeden od njiju ni smel v tem času nikogar sprejeti v stanovanje ali zahtevati izselitev drugega, čeprav je bilo stanovanje ob vselitvi dodeljeno njemu kot imetniku. Pri takem položaju pa ni mogoče šteti, da je bil ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona tožnik imetnik stanovanjske pravice, ki bi imel po tem zakonu pravico do nakupa stanovanja. Vprašanje imetništva je bilo razčiščeno šele z odločitvijo nepravdnega sodišča in to tako, da je bila določena za imetnico tožnikova razvezana žena.
vrnitev blaga odvzetega zaradi carinskega prekrška
Vložitev izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločbo o prekršku ni opravičen razlog za vrnitev blaga storilcu prekrška, kateremu je bilo blago odvzeto.
ZOR člen 154, 154/1.ZPP člen 315. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka člen 5, 5/1-14, 54, 66, 73, 85, 86, 87, 112, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - povrnitev nepremoženjske škode - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vmesna sodba - prispevek oškodovanca - varstvo pri delu na električnih napravah - breznapetostno stanje - delo pod napetostjo
Za delo na električnih napravah ali opremi, ki so pod napetostjo, veljajo strogi varstveni ukrepi. Ob ugotovitvi hudih kršitev varstvenih ukrepov s strani delodajalca in ob predpisani dolžnosti vodje del, da opravi preizkus, ali je električna naprava pod napetostjo, ni mogoče očitati neustrezno izobraženemu in neizkušenemu tožniku prispevka k nastanku škode, ker sam ni uporabil preizkuševalca toka.
Za izdajo odločbe o razlastitvi hiše, ki je zgrajena v ožjem gradbenem okolišu pravno ni pomembno, kdaj je bila hiša zgrajena in ali je lastnik hiše imel na stavbnem zemljišču priznano pravico uporabe.