ZPR člen 216, 221, 221/1. ZJRM (Ur. l. LRS št. 16/49) člen 2-6. ZPR člen 125, 126.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnega zakona
Ker je v izpodbijani odločbi navedena le neka splošna ocena ravnanj, ne pa storitev konkretnega dejanja, ki bi se po zakonu moglo opredeliti kot prekršek, je podana kršitev materialnega zakona.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba stanovanjskega organa (komande garnizona) JLA po 25.6.1991 - nezakonita vselitev
Po 25.6.1991 organi JLA niso bili več upravičeni izdajati aktov, s katerimi bi razpolagali s stanovanji iz vojaškega stanovanjskega sklada. Toženec zato zaseda stanovanje brez veljavnega pravnega naslova.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20076
KZS člen 106, 106/2, 106/3, 108, 108/1, 108/2, 114, 114/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - razžalitev s tiskom - namen zaničevanja
V primeru, ko novinar razžali drugega z objavo v tisku, je namreč potrebno presoditi njegovo dejanje predvsem z dveh zornih kotov. Ocena objektivnih okoliščin temelji na presoji, ali je žalitev oziroma žaljivo besedilo obsegalo pretežen del objavljenega članka, medtem ko se subjektivni odnos novinarja ocenjuje po tem, ali je članek objavil izključno zato, da bi oškodovanca razžalil, ali pa ga je pri objavi vodil izključen interes informiranja javnosti.
odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - stanovanje v hiši predvideni za rušenje
Sodba sodišča druge stopnje se sklicuje na odlok tožene stranke o zazidalnem načrtu (objavljenem v Uradnih objavah 17/92), ki pa je začel veljati šele po uveljavitvi SZ (19.10.1991). Sodišče druge stopnje tako ni ugotavljalo, ali je ovira za uveljavitev pravice tožnikov do nakupa spornih stanovanj iz 1. odst. 129. člena navedenega zakona obstajala tudi ob njegovi uveljavitvi oz. kasneje vse do poteka 30 dnevnega roka, v katerem je lastnik stanovanja dolžan skleniti kupoprodajno pogodbo potem, ko je upravičenec vložil zahtevo za prodajo stanovanja (5. odst. 117. člena SZ). Pravno zmotno je bilo zato uporabljeno določilo 1. odst. 129. člena SZ, zaradi česar drugostopno sodišče svoje odločitve ni utemeljilo s pravno odločilnimi dejstvi; to narekuje ponovno presojo zadeve v ponovljenem postopku na podlagi navedenega pravnega izhodišča.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja špediterske dejavnosti v kontejnerju ob obmejnem prehodu
Po 147. členu zakona o podjetjih lahko podjetje svojo dejavnost opravlja le v prostorih, glede katerih je izdana upravna odločba, ki jo zahteva za opravljanje dejavnosti ta zakon, ne pa tudi v prostorih, glede katerih takšna odločba za opravljanje dejavnosti podjetja ni bila izdana.
Po 29. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84) lahko požarni inšpektor odredi inšpekcijski ukrep preureditve dimnega odvoda le, če gre za zagotovitev varnosti pred požarom, ne more pa ga odrediti zato, ker glede priključitve kurilne naprave, ki zahteva sanacijo dimnega odvoda, ni soglasja solastnikov skupne dimovodne naprave.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20072
KZS člen 228.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - širjenje lažnih vesti
Kritično pisanje že v tedanjem obdobju (leto 1973) glede na tedanjo ustavo in zakonodajo ne bi moglo predstavljati kaznivega dejanja širjenja lažnih vesti, saj je to kaznivo dejanje predstavljalo kaznivo dejanje zoper javni red in mir in bi v poštev prišle le takšne dejanske lažne vesti ali trditve, ki bi lahko povzročile nerazpoloženje ali vznemirjenost državljanov, ogrozile javni red in mir, onemogočile odločitve ali ukrepe državnih organov ali ustanov.
Če upravni organ druge stopnje v predpisanem roku ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v naslednjih 7 dneh, so izpolnjeni vsi pogoji za vložitev tožbe po 26. členu zakona o upravnih sporih.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če ima sodba pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje dela svoje zaključke o tem, da tožeča stranka priposestvovanja ni dokazala, le na podlagi navedb strank in predloženega izpiska iz zemljiške knjige. Neizvajanje vseh ostalih dokazov pa utemeljuje s tem, da tožnik ni založil predujma za zunanje poslovanje. Ker sodba ne vsebuje ocene dokazov, ki jih je predložil tožnik za zatrjevano priposestvovanje, v njej ni razlogov o odločilnih dejstvih in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odst. 354. člena ZPP. Taka napaka pa je tudi v sodbi sodišča druge stopnje, ki bi moralo omenjeno kršitev sodišča prve stopnje upoštevati po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP).
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravic do obrambe na glavni obravnavi - obvezna obramba
Določba 1. odstavka 70. člena ZKP se mora uporabiti že takrat, kadar je obdolženec nezmožen za uspešno obrambo, ne pa šele takrat, kadar je popolnoma nezmožen za vsakršno obrambo.
Stranka, ki zamudi rok za ugovor iz 1. odstavka 56. člena zakona o davkih občanov, ne more ugovarjati neobstoja dolga v pritožbi proti odločbi, izdani na podlagi 57. člena istega zakona.
davek od dohodka iz premoženja - najemnina za oddajanje poslovnih prostorov - davčna osnova - kršitev pravil postopka
Ker z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 34/91) glede davka od dohodka iz premoženja ni določena izjema, velja za plačilo davka od najemnine, plačane v letu 1991 za več let, določba 65. člena zakona o dohodnini iz leta 1990. To pomeni, da davčno osnovo predstavlja sorazmerni del najemnine, ki odpade na posamezno leto.
lokacijsko dovoljenje - dolgoročni družbeni plan kot podlaga za lokacijsko dovoljenje - neusklajen srednjeročni družbeni plan - izvajanje prostorskega izvedbenega akta
Dolgoročni družbeni plan ni neposredna podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja. Čeprav srednjeročni družbeni plan še ni usklajen s spremembami dolgoročnega družbenega plana, se lahko izvajajo prostorski izvedbeni akti, ki niso v nasprotju z veljavnim srednjeročnim družbenim planom.
davek od dohodkov iz dejavnosti - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega zakona - pojem očitne kršitve
Očitne kršitve materialnega zakona ni mogoče izvajati na posreden način s preverjanjem dejanskega stanja, ugotovljenega v odločbi, čeprav ima nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje za posledico kršitev materialnega zakona.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev pomožnega objekta in vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje - nemožnost graditve
Če po predpisih, izdanih na podlagi zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 do št. 26/90), objekta določene vrste sploh ni mogoče graditi, izda urbanistični inšpektor inšpekcijski ukrep na podlagi 73. člena tega zakona.
podnajem - pisno soglasje lastnika - nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja
Podnajemna pogodba, ki jo je sklenila tožena stranka, je bila sklenjena v nasprotju z 49. členom SZ, tožena stranka pa z lastnikom stanovanja (tožečo stranko) tudi nima sklenjene najemne pogodbe. Zato zaseda, kot sta materialnopravno pravilno zaključili tudi nižji sodišči, stanovanje nezakonito (1. odstavek 58. člena SZ), tožeča stranka pa je utemeljeno vložila tožbo na izpraznitev stanovanja (2. odstavek 58. člena SZ).
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - splošni zastaralni rok
Poleg drugih ugovorov je tožena stranka tekom postopka pred sodiščem prve stopnje podala tudi ugovor, da je pravica tožeče stranke zahtevati izpolnitev obveznosti prenehala zaradi zastaranja (1. odstavek 360. člena ZOR). Glede na ta ugovor je sodišče prve stopnje utemeljeno najprej ugotavljalo obstoj ali neobstoj tistih pravnoodločilnih dejstev, ki so odločilna za materialnopravno presojo utemeljenosti oziroma neutemeljenosti tega ugovora. Pri tem je, na podlagi dokazne ocene izvedenih dokazov, ki je tožeča stranka z revizijo ne more izpodbiti (3. odstavek 385. člena ZPP) najprej ugotovilo, da med pravdnima strankama v letu 1986 dogovor, na podlagi katerega bi morala tožena stranka tožeči stranki namesto plačila za opravljeno delo izročiti les za ostrešje hiše, ni bil sklenjen. Nadalje je ugotovilo, da je tožnik vsa dela, katerih plačilo v tej pravdni zadevi zahteva, opravil v začetku pomladi leta 1985. Tožba pa je bila vložena 14.6.1990. Od začetka pomladi leta 1985, ko je tožnik kot upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (plačilo za opravljeno delo) pa do vložitve tožbe (14.6.1990) je tako brez dvoma potekel celo najdaljši petletni splošni zastaralni rok, ki ga pozna naše pravo (371. člen ZOR).