dovoljenost revizije - nediferencirana navedba vrednosti spornega zahtevka - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - postopek z nepopolno vlogo
Revizijsko sodišče je že večkrat poudarilo, da pomeni pri objektivno kumuliranih tožbenih zahtevkih z različno podlago navedba samo ene vrednosti spornega predmeta nepravilno navedbo. Gre za enak položaj kot v primeru popolnega izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta. Postopek z nepopolno vlogo v revizijski fazi postopka ne omogoča "popravljanja" te napake.
UZITUL člen 9. Skupna deklaracija, podpisana na Brionih 7.7.1991.SZ člen 58.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizona po 25.6.1991 - zamenjava - nezakonita vselitev
Republika Slovenija je na podlagi Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Ustavnega zakona za izvedbo te listine z dnem 25.6.1991 prevzela v svoje upravljanje vse premično in nepremično premoženje, s katerim so na ozemlju Republike Slovenije do uveljavitve navedenega ustavnega zakona upravljali zvezni organi ter poveljstva, enote in zavodi JLA. Zato v času izdaje sporne odločbe o dodelitvi stanovanja tožencu (6.9.1991) Komanda garnizona ni mogla več veljavno razpolagati s spornim stanovanjem (iz vojaškega stanovanjskega sklada). Toženec zato zaseda stanovanje brez veljavnega pravnega naslova in je bilo izpraznitvenemu zahtevku pravnomočno pravilno ugodeno.
Pravilno sta sodišči prve in druge stopnje pravnomočno ugodili tudi toženčevemu nasprotnemu zahtevku na izročitev v uporabo prejšnjega stanovanja. Toženec je namreč pridobil stanovanjsko pravico na prejšnjem stanovanju že pred 25.6.1991 in gre zato za pridobljeno pravico na prejšnjem stanovanju z vsemi pravnimi posledicami, ki izvirajo iz takšne pravice - torej tudi upravičenjem do nadaljnje uporabe stanovanja.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba organa JLA po 25.6.1991 - nezakonita vselitev
Po skupni deklaraciji z dne 7.7.1991 ni bilo vzpostavljeno stanje pred 25.6.1991, tako organi JLA niso imeli zakonske podlage, po kateri bi lahko razpolagali po 25.6.1991 s svojim bivšim stanovanjskim fondom.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS00496
ZPP (1977) člen 389, 389/2.ZOR člen 348.ZZZDR člen 84, 64, 64/2.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - vrnitev darila - sporazum o delitvi skupnega premoženja - prenovitev (novacija) - pridobitev solastninskega deleža z delom v času trajanja zakonske zveze na posebnem premoženju drugega zakonca - revizija - dovoljenost revizije - pravni interes
Sodišče druge stopnje je odločalo le o pritožbi tožene stranke, presojalo je tedaj tisti del sodbe sodišča prve stopnje, s katerim je tožeča stranka uspela. Sodba sodišča druge stopnje, ki potrjuje sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem je tožeča stranka s svojim zahtevkom uspela, pa je za tožečo stranko ugodna. Zato tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev revizije (2. odst. 389. čl. ZPP). Pomen izjave, da sta skupno premoženje razdelili tako, da imata vsaka polovico hiše oziroma da sta solastnika hiše, vsak do ene polovice, in tako, da imata vsaka svoje stanovanje, ki sta jo stranki dali v razveznem postopku pred sodnikom v razmerju do sklenjene darilne pogodbe, s katero je bivši mož (tožnik) svoji bivši ženi (toženki) podaril 1/2 nepremičnine.
Ko je bilo ugotovljeno, da toženec ni imetnik stanovanjske pravice za sporno stanovanje, je treba pritrditi stališču izpodbijane sodbe, da toženec ni pasivno legitimiran za tožbeni zahtevek tožeče stranke.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizona po 25.6.1991 - nezakonita vselitev
Vselitev v vojaško stanovanje, ki je spadalo v fond bivše JLA na podlagi odločbe vojaškega organa, izdane po osamosvojitvi RS, ne predstavlja veljavnega naslova za pridobitev stanovanjske pravice na tako dodeljenem stanovanju. Tožena stranka ni zatrjevala, da bi zaradi z omenjeno odločbo dodeljenega stanovanja, izgubila upravičenja do stanovanja, pridobljenega pred osamosvojitvijo Republike Slovenije.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pridobitev državljanstva
Sodišče lahko v upravnem sporu na podlagi 1. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77) odpravi izpodbijano odločbo tudi, če ugotovi, da na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku, ne more rešiti spora, ker so ugotovljene dejanske okoliščine v bistvenih točkah nepopolno ugotovljene. Tožena stranka ni ugotovila in ni prepričljivo utemeljila iz česa sklepa, da tožnik dejansko ne živi v Sloveniji.
Zakon o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (1983) člen 36, 36/1-33.ZUP člen 14, 68.
prometni davek - vrnitev davka - pomoč neuki stranki
Ugoditev tožbi, ker prvostopni organ in tožena stranka tožnika nista pozvala, katera dopolnilna dokazila naj predloži v zvezi z uvozom osebnega avtomobila za invalida zaradi oprostitve prometnega davka.
Pripravljenost tožene stranke, da tožeči stranki povrne del stroškov, ki jih je tožeča stranka imela zaradi prevoza in hrambe zidakov ne pomeni priznanja odškodninske odgovornosti. Taka izjava bi lahko predstavljala le enega od dokazov o tem, da je toženi stranki škoda nastala (obseg in vrsta škode). Drugače bi bilo le v primeru, če bi se pravdni stranki glede te škode in njene povrnitve izrecno dogovorili, da jo bo tožena stranka tožeči povrnila.
Pri krivdni odgovornosti je dokazno breme, da ni kriv, prevaljeno na storilca (tistega, ki škodo povzroči) in ne na oškodovanca. Vendar pa je dokazno breme glede vprašanja, kdo je povzročitelj škode (storilec), ki mora dokazati, da je škoda nastala brez njegove krivde, na oškodovancu.
Tožeča stranka, ki je vložila tožbo zoper tri tožence, je kot vrednost spornega predmeta navedla "samo" skupni, na vse tri tožence nanašajoči se znesek 1.100.000 SIT - ne da bi navedla vrednost posebej (ločeno) za vsakega od tožencev. To bi morala storiti, saj toženci, od katerih zahteva izselitev iz stanovanja, ker zasedajo njeno stanovanje, ne da bi imel kdo od njih z njo sklenjeno najemno pogodbo, niso enotni sosporniki. Pri subjektivni kumulaciji mora biti vrednost spornega predmeta v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določena za vsak zahtevek posebej.
Z izpodbijano sodbo je bilo odločeno o premoženjskopravnem sporu z nedenarnim zahtevkom (2.odstavek 382.člena ZPP). V takšnih sporih revizije ni, če v času vložitve tožbe v tožbi navedena vrednost spornega predmeta (2.odstavek 40.člena in 1.odstavek 35.člena ZPP) ni presegala tedaj določene mejne vrednosti za dovoljenost revizije.
Dejstvo, da je tožena stranka kot preživninska upravičenka podedovala 12 ha nepremičnin kot spremenjena okoliščina.
Tožena stranka ima zaenkrat tudi brez sredstev, ki bi jih lahko pridobila z oddajo zemlje v najem ali s prodajo, dovolj lastnih virov preživljanja, zaradi česar je upravičena le še do simbolične preživnine v znesku 100 SIT.
Tožnikova tožba je bila zavrnjena, ker je investitor kot prizadeta stranka v tem upravnem sporu v zvezi z izdajo lokacijskega dovoljenja izpolnjeval pogoje po določbah ZUN (54/2, 55 in 57. člen) in PUP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00488
ZNP člen 111, 111/2.
revizija - dovoljenost revizije - najemno razmerje po stanovanjskem zakonu
Najemno razmerje po SZ je po svoji naravi premoženjsko razmerje. V sporih iz najemnih razmerij se ne odloča o stanovanjski pravici v smislu določbe 2. odst. 111 čl. ZNP. Zato revizija ni dovoljena.
pravica pooblaščenca za vročitve - izdaja potrdila o državljanstvu
Pooblaščenec za vročitve ni upravičena oseba za vložitev pritožbe. Prvostopni organ lahko tako pritožbo zavrže, če pooblaščenec, v določenem roku ne predloži pooblastila stranke za vložitev pritožbe.
Pisni opomin ni procesna predpostavka za dovoljenost tožbe na odpoved zaradi neplačevanja stanarine. Pač pa sodišče tožbenemu zahtevku ne more ugoditi, če ugotovi, da do dneva sojenja imetnik stanovanjske pravice ni bil pisno opomnjen, oz. če je bil, da še ni poteklo 30 dni od opomina. Gre torej za materialnopravno predpostavko, od katere je odvisno, ali bo sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo ali ga zavrnilo, ne pa za predpostavko, od katere obstoja je odvisno, ali je tožba dovoljena ali ne.
Upniška zamuda, če gre za prinosnino, nastane tedaj, ko upnik izpolnitve noče sprejeti.
Toženec ni ne zatrjeval ne dokazoval, da sta mu upnika izpolnitev preprečila z morebitno vrnitvijo nakazanega zneska ali kako drugače. Zato upniška zamuda ni mogla nastati.
Tožnica se ni pritožila zoper odločbo, s katero je bil zavrnjen njen zahtevek za izdajo lokacijskega dovoljenja. Zato je podana zakonska podlaga za ukrep urbanistične inšpekcije za odstranitev objekta, zgrajenega brez lokacijskega dovoljenja.
revizija - dovoljenost revizije - postopek za določitev odškodnine - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe
Načelno izhodišče Zakona o nepravdnem postopku o dovoljenosti revizije narekuje ozko razlago pogojev za dovoljenost revizije. Nasprotni udeleženec v teku postopka ni ovrednotil svojega interesa, zaradi katerega sedaj izpodbija odločitvi sodišč prve in druge stopnje. To bi moral storiti najkasneje v sami reviziji, da bi si zagotovil pravico do revizije.