razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba organa JLA po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - zamenjava
Imetnik stanovanjske pravice je stanovanjsko pravico lahko pridobil in izgubil le na način in pod pogoji, ki jih je določal zakon. Po 6.1.1991 (ko je začel veljati zakon o zagotavljanju stanovanj v JLA, Ur.l. SFRJ, št. 84/90, h kateremu Skupščina RS ni dala soglasja) pa do 25.6.1991 sta bila to zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR, Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84) in kot specialni predpis zakon o sredstvih in financiranju JLA (Ur.l. SFRJ, št. 53/84 in 57/89), po tem datumu pa le ZSR. Če pa je toženka pridobila stanovanjsko pravico še pred uveljavitvijo navedenih stanovanjskih predpisov, je nastanek njene pravice potrebno presojati po predpisih, ki so tedaj (ob nastanku njene pravice) veljali.
Če je bila kasnejša dodelitev nezakonita, drugih razlogov za prenehanje stanovanjske pravice pa ni bilo, stanovanjska pravica ni prenehala, temveč je v prejšnjem obsegu obstajala še naprej.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - prepoved reformatio in peius - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe na glavni obravnavi
Samo zato, ker sodišče prve stopnje pred izrekanjem sodbe ni ugodilo predlogu zagovornika za zaslišanje dveh prič, še ni mogoče trditi, da so bile na glavni obravnavi prekršene obdolženčeve pravice do obrambe.
Kršitev 10. točke 364. člena ZKP v danem primeru sploh ne pride v poštev, saj se je zoper sodbo prve stopnje pritožil tudi javni tožilec.
Pri odmeri odškodnine za strah je pri sekundarnem strahu treba upoštevati, za kakšno negotovost glede izida zdravljenja je pri oškodovancu šlo. Negotovosti, ali se bo tožnica izognila delni amputaciji poškodovanega prsta ali pa se ji ne bo izognila, ni mogoče pripisati take teže pri odmeri odškodnine, kakor jo ima sekundarni strah zaradi negotovega izida zdravljenja pri večjih oz. težjih poškodbah, ko seveda grozi poškodovancu tudi težja trajna posledica, če izid zdravljenja ne bo ugoden.
Ugotovljena bodoča zaskrbljenost zaradi možnosti dodatne poškodbe in dodatne okvare, kot posledica stanja po delni amputaciji kazalca desnice, ne sodi v dejansko podlago odločitve o odškodnini za strah, temveč sodi v dejansko podlago odločitve o odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Če je toženec vedel, da otroci plezajo čez ograjo in hodijo na njegov vrt, se toženčev pes ne bi smel nenadzorovano gibati po vrtu. Smisel nadzorstva psa (tudi na svojem vrtu) je vendar v tem, da se psu prepreči, da bi koga poškodoval. Lastnik psa, ki psa tudi nadzoruje, mora tedaj nadzorstvo psa prilagoditi situaciji, ki bi jo moral in mogel predvideti ter tako poskrbeti, da bi preprečil nastanek škode.
ZDRS člen 40, 40/3.ZUP člen 8, 8/1, 143, 143/3, 259, 259/3.
pridobitev državljanstva - kršitev pravil postopka - poseben ugotovitveni postopek
Kršena so pravila postopka, če so v upravnem postopku izvedeni dokazi z zaslišanjem prič, ne da bi bil tožnik seznanjen z vsebino njihovih izjav, ob obrazložitvi odločbe pa ni navedeno na podlagi katerih dokazov je tožena stranka ugotovila dejansko stanje; niti ni obrazložena uporaba prostega preudarka.
UZITUL člen 9, 9/1. ZSR člen 50.SZ člen 159, 159/2.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizona po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - zamenjava
Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč prve in druge stopnje, da po 25.6.1991 Komande garnizona oz. drugi organi, ki so upravljali vojaški stanovanjski sklad, niso bili več upravičeni izdajati aktov, s katerimi bi razpolagali s stanovanji iz tega sklada.
V primeru, da je toženec pred izdajo odločbe o dodelitvi stanovanja (izdane po 25.6.1991) uporabljal drugo stanovanje iz vojaškega stanovanjskega sklada, na katerem je imel stanovanjsko zaščito, zahtevka na izpraznitev stanovanja ni mogoče obravnavati ločeno od stanovanjskih razmerij pred izdajo odločbe.
Tožeča stranka kot lastnik stanovanja lahko doseže le vzpostavitev prejšnjega stanja, to je izpraznitev spornega stanovanja ob pogoju, da zagotovi tudi glede stanovanjskih pravic toženca (in njegove družine) stanje, kakršno je bilo pred izdajo sporne odločbe.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Po določbi 32. člena ZD je mogoče odločiti o izločitvi v korist potomcev ob pogoju skupnega življenja z zapustnikom, ki mu je potomec s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagal pri pridobivanju, kar je imelo za posledico ohranitev vrednosti zapustnikovega premoženja ali njegovo povečanje.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba organa JLA po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - zamenjava
Stanovanjska pravica se lahko izgubi le na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. Če je stanovanjska pravica toženčevega očeta obstajala (in to med strankama ni bilo sporno), in je na podlagi te pravice toženec kot uporabnik pridobil pravico do drugega stanovanja, te pravice ni mogel izgubiti, dokler ni pridobil pravice na pozneje dodeljenem stanovanju. Če je bila kasnejša dodelitev nezakonita, drugih razlogov za prenehanje stanovanjske pravice (in tudi ne pravice uporabnika) pa ni bilo, bi tožeča stranka ob prevzemu stanovanja morala toženca na to opozoriti in tožencu omogočiti bodisi vrnitev v prejšnje stanje, bodisi rešitev njegovega stanovanjskega problema na drug način.
UZITUL člen 9, 9/1. ZSR člen 50.SZ člen 159, 159/2.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizona po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - zamenjava
Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč prve in druge stopnje, da po 25.6.1991 Komanda garnizona ni mogla več veljavno razpolagati s stanovanji iz vojaškega stanovanjskega sklada in da zato zaseda toženec sporno stanovanje brez pravnega naslova. Pritrditi pa je treba toženi stranki, da tudi ob ugotovitvi, da zaseda toženec sedanje stanovanje brez pravnega naslova, ni mogoče v vsakem primeru zahtevati brezpogojne izpraznitve stanovanja. Če je toženec pred dodelitvijo stanovanja (po 25.6.1991) uporabljal drugo stanovanje iz vojaškega stanovanjskega sklada, na katerem je imel stanovanjsko zaščito, zahtevka za izpraznitev stanovanja ni mogoče obravnavati ločeno od stanovanjskih razmerij pred izdajo odločbe.
Tožeča stranka kot lastnik stanovanja lahko v takem primeru doseže le vzpostavitev prejšnjega stanja, to je izpraznitev spornega stanovanja ob pogoju, da zagotovi tudi glede toženčevih stanovanjskih pravic stanje, kakršno je bilo pred izdajo nove dodelitvene odločbe.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba organa JLA po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - zamenjava
Imetnik stanovanjske pravice je stanovanjsko pravico lahko pridobil in izgubil le na način in pod pogoji, ki jih je določal zakon. Po 6.1.1991 (ko je začel veljati zakon o zagotavljanju stanovanj v JLA, Ur.l. SFRJ, št. 84/90, h kateremu Skupščina RS ni dala soglasja) pa do 25.6.1991 sta bila to ZSR in kot specialni predpis zakon o sredstvih in financiranju JLA (Ur.l. SFRJ, št. 53/84 in 57/89), po tem datumu pa le ZSR. Če je torej stanovanjska pravica po dotedaj veljavnih predpisih nastala, in je na podlagi te pravice toženec pridobil pravico do drugega stanovanja, stanovanjske pravice na prejšnjem stanovanju ni mogel izgubiti, dokler ni pridobil pravice na drugem stanovanju.
Oseba, ki ni imela na dan 23.12.1990 prijavljenega stalnega prebivališča v R Sloveniji, ne izpolnjuje enega od bistvenih pogojev za pridobitev državljanstva po 40. členu ZDS, četudi je ta oseba dejansko prebivala v Sloveniji.
Carinska uprava je vezana na odločbo o prekršku glede odgovornosti za carinski prekršek, carinskega zavezanca pa mora ugotoviti v carinskem postopku v skladu z določbo 24. čl. CZ.
Rizično izključitev iz 3. točke 4. člena pogojev AO-plus-86, da zavarovalnica na podlagi tega zavarovanja ne povrne škode, če je za škodo odgovorna druga oseba, ki je nedvomno plačila zmožna ali je za takšno škodo zavarovana (npr. imetnik drugega v prometni nezgodi soudeleženega vozila), je treba razlagati:
1) pravica zavarovalnice je, da se sklicuje na rizično izključitev zaradi nedvomne plačilne zmožnosti odgovorne druge osebe - in njena stvar, da to nedvomno plačilno zmožnost dokaže;
2) besedilo "...ali je za takšno škodo zavarovana", je treba razumeti tako, da pomeni: "...ali je in kolikor je za takšno škodo zavarovana" (problem limita odgovornosti zavarovalnice, pri kateri je odgovorna druga oseba zavarovana).
UZITUL člen 9. Skupna deklaracija, podpisana na Brionih dne 7.7.1991.SZ člen 58.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizona po 25.6.1991 - zamenjava - nezakonita vselitev
Republika Slovenija je na podlagi Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Ustavnega zakona za izvedbo te listine z dnem 25.6.1991 prevzela v svoje upravljanje vse premično in nepremično premoženje, s katerim so na ozemlju Republike Slovenije do uveljavitve navedenega ustavnega zakona upravljali zvezni organi ter poveljstva, enote in zavodi JLA. Zato v času izdaje sporne odločbe o dodelitvi stanovanja tožencu (6.9.1991) Komanda garnizona ni mogla več veljavno razpolagati s spornim stanovanjem (iz vojaškega stanovanjskega sklada). Toženec zato zaseda stanovanje brez veljavnega pravnega naslova in je bilo izpraznitvenemu zahtevku pravnomočno pravilno ugodeno.
Nepravilno pa je bil pravnomočno zavrnjen toženčev nasprotni tožbeni zahtevek na izročitev v uporabo prejšnjega stanovanja. Toženec je namreč pridobil stanovanjsko pravico na prejšnjem stanovanju že pred 25.6.1991 in gre zato za pridobljeno pravico na prejšnjem stanovanju z vsemi pravnimi posledicami, ki izvirajo iz takšne pravice - torej tudi upravičenjem do nadaljnje uporabe stanovanja.
Tožnika nista imela prijavljenega stalnega prebivališča v R Sloveniji na dan 23.12.1990, zato ne izpolnjujeta pogoja za pridobitev državljanstva po 1. odst. 40. člena ZDS. Razlogi za neprijavljeno stalno prebivališče so pravno irelevantni.
UZITUL člen 9, 9/1. ZSR člen 50.SZ člen 159, 159/2.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizona po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - zamenjava
Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč prve in druge stopnje, da po 25.6.1991 Komanda garnizona ni mogla več veljavno razpolagati s stanovanji iz vojaškega stanovanjskega sklada in da zato zaseda toženec sporno stanovanje brez pravnega naslova. Pritrditi pa je treba reviziji, da tudi ob ugotovitvi, da zaseda toženec sedanje stanovanje brez pravnega naslova, ni mogoče v vsakem primeru zahtevati brezpogojne izpraznitve stanovanja. Kolikor je toženec pred dodelitvijo stanovanja (po 25.6.1991) uporabljal drugo stanovanje iz vojaškega stanovanjskega sklada, na katerem je imel stanovanjsko zaščito, zahtevka za izpraznitev stanovanja ni mogoče obravnavati ločeno od stanovanjskih razmerij pred izdajo odločbe.
Tožeča stranka lahko kot lastnik stanovanja v takem primeru doseže le vzpostavitev prejšnjega stanja, to je izpraznitev spornega stanovanja ob pogoju, da zagotovi tudi glede toženčevih stanovanjskih pravic stanje, kakršno je bilo pred izdajo nove dodelitvene odločbe.