Rizično izključitev iz 3. točke 4. člena pogojev AO-plus-86, da zavarovalnica na podlagi tega zavarovanja ne povrne škode, če je za škodo odgovorna druga oseba, ki je nedvomno plačila zmožna ali je za takšno škodo zavarovana (npr. imetnik drugega v prometni nezgodi soudeleženega vozila), je treba razlagati:
1) pravica zavarovalnice je, da se sklicuje na rizično izključitev zaradi nedvomne plačilne zmožnosti odgovorne druge osebe - in njena stvar, da to nedvomno plačilno zmožnost dokaže;
2) besedilo "...ali je za takšno škodo zavarovana", je treba razumeti tako, da pomeni: "...ali je in kolikor je za takšno škodo zavarovana" (problem limita odgovornosti zavarovalnice, pri kateri je odgovorna druga oseba zavarovana).
razpolaganje z vojaškimi stanovanji - nezakonita vselitev
Pravilnik o dodeljevanju stanovanj iz stanovanjskega sklada JLA (Vojaški uradni list, št. 9/91) v Republiki Sloveniji ni začel veljati.
Vojaški organi so na podlagi prejšnjih predpisov stanovanja smeli oddajati. Ta pravica jim torej ni bila dana šele s spornim pravilnikom. Sklicevanje na navedeni pravilnik bi imelo lahko za posledico nezakonito vselitev le, če bi se odločba sklicevala na neko določbo, ki bi bila sicer v nasprotju s predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba organa JLA po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - zamenjava
Stanovanjska pravica se lahko izgubi le na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. Če je stanovanjska pravica toženčevega očeta obstajala (in to med strankama ni bilo sporno), in je na podlagi te pravice toženec kot uporabnik pridobil pravico do drugega stanovanja, te pravice ni mogel izgubiti, dokler ni pridobil pravice na pozneje dodeljenem stanovanju. Če je bila kasnejša dodelitev nezakonita, drugih razlogov za prenehanje stanovanjske pravice (in tudi ne pravice uporabnika) pa ni bilo, bi tožeča stranka ob prevzemu stanovanja morala toženca na to opozoriti in tožencu omogočiti bodisi vrnitev v prejšnje stanje, bodisi rešitev njegovega stanovanjskega problema na drug način.
UZITUL člen 9, 9/1. ZSR člen 50.SZ člen 159, 159/2.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizona po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - zamenjava
Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč prve in druge stopnje, da po 25.6.1991 Komanda garnizona ni mogla več veljavno razpolagati s stanovanji iz vojaškega stanovanjskega sklada in da zato zaseda toženec sporno stanovanje brez pravnega naslova. Pritrditi pa je treba toženi stranki, da tudi ob ugotovitvi, da zaseda toženec sedanje stanovanje brez pravnega naslova, ni mogoče v vsakem primeru zahtevati brezpogojne izpraznitve stanovanja. Če je toženec pred dodelitvijo stanovanja (po 25.6.1991) uporabljal drugo stanovanje iz vojaškega stanovanjskega sklada, na katerem je imel stanovanjsko zaščito, zahtevka za izpraznitev stanovanja ni mogoče obravnavati ločeno od stanovanjskih razmerij pred izdajo odločbe.
Tožeča stranka kot lastnik stanovanja lahko v takem primeru doseže le vzpostavitev prejšnjega stanja, to je izpraznitev spornega stanovanja ob pogoju, da zagotovi tudi glede toženčevih stanovanjskih pravic stanje, kakršno je bilo pred izdajo nove dodelitvene odločbe.
Če je toženec vedel, da otroci plezajo čez ograjo in hodijo na njegov vrt, se toženčev pes ne bi smel nenadzorovano gibati po vrtu. Smisel nadzorstva psa (tudi na svojem vrtu) je vendar v tem, da se psu prepreči, da bi koga poškodoval. Lastnik psa, ki psa tudi nadzoruje, mora tedaj nadzorstvo psa prilagoditi situaciji, ki bi jo moral in mogel predvideti ter tako poskrbeti, da bi preprečil nastanek škode.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba organa JLA po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - zamenjava
Imetnik stanovanjske pravice je stanovanjsko pravico lahko pridobil in izgubil le na način in pod pogoji, ki jih je določal zakon. Po 6.1.1991 (ko je začel veljati zakon o zagotavljanju stanovanj v JLA, Ur.l. SFRJ, št. 84/90, h kateremu Skupščina RS ni dala soglasja) pa do 25.6.1991 sta bila to zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR, Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84) in kot specialni predpis zakon o sredstvih in financiranju JLA (Ur.l. SFRJ, št. 53/84 in 57/89), po tem datumu pa le ZSR. Če pa je toženka pridobila stanovanjsko pravico še pred uveljavitvijo navedenih stanovanjskih predpisov, je nastanek njene pravice potrebno presojati po predpisih, ki so tedaj (ob nastanku njene pravice) veljali.
Če je bila kasnejša dodelitev nezakonita, drugih razlogov za prenehanje stanovanjske pravice pa ni bilo, stanovanjska pravica ni prenehala, temveč je v prejšnjem obsegu obstajala še naprej.
dovoljenost revizije - nediferencirana navedba vrednosti spornega zahtevka - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - postopek z nepopolno vlogo
Revizijsko sodišče je že večkrat poudarilo, da pomeni pri objektivno kumuliranih tožbenih zahtevkih z različno podlago navedba samo ene vrednosti spornega predmeta nepravilno navedbo. Gre za enak položaj kot v primeru popolnega izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta. Postopek z nepopolno vlogo v revizijski fazi postopka ne omogoča "popravljanja" te napake.
Tožnika nista imela prijavljenega stalnega prebivališča v R Sloveniji na dan 23.12.1990, zato ne izpolnjujeta pogoja za pridobitev državljanstva po 1. odst. 40. člena ZDS. Razlogi za neprijavljeno stalno prebivališče so pravno irelevantni.
Carinska uprava je vezana na odločbo o prekršku glede odgovornosti za carinski prekršek, carinskega zavezanca pa mora ugotoviti v carinskem postopku v skladu z določbo 24. čl. CZ.
UZITUL člen 9. Skupna deklaracija, podpisana na Brionih 7.7.1991.SZ člen 58.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizona po 25.6.1991 - zamenjava - nezakonita vselitev
Republika Slovenija je na podlagi Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Ustavnega zakona za izvedbo te listine z dnem 25.6.1991 prevzela v svoje upravljanje vse premično in nepremično premoženje, s katerim so na ozemlju Republike Slovenije do uveljavitve navedenega ustavnega zakona upravljali zvezni organi ter poveljstva, enote in zavodi JLA. Zato v času izdaje sporne odločbe o dodelitvi stanovanja tožencu (6.9.1991) Komanda garnizona ni mogla več veljavno razpolagati s spornim stanovanjem (iz vojaškega stanovanjskega sklada). Toženec zato zaseda stanovanje brez veljavnega pravnega naslova in je bilo izpraznitvenemu zahtevku pravnomočno pravilno ugodeno.
Pravilno sta sodišči prve in druge stopnje pravnomočno ugodili tudi toženčevemu nasprotnemu zahtevku na izročitev v uporabo prejšnjega stanovanja. Toženec je namreč pridobil stanovanjsko pravico na prejšnjem stanovanju že pred 25.6.1991 in gre zato za pridobljeno pravico na prejšnjem stanovanju z vsemi pravnimi posledicami, ki izvirajo iz takšne pravice - torej tudi upravičenjem do nadaljnje uporabe stanovanja.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizona po 25.6.1991 - nezakonita vselitev
Vselitev v vojaško stanovanje, ki je spadalo v fond bivše JLA na podlagi odločbe vojaškega organa, izdane po osamosvojitvi RS, ne predstavlja veljavnega naslova za pridobitev stanovanjske pravice na tako dodeljenem stanovanju. Tožena stranka ni zatrjevala, da bi zaradi z omenjeno odločbo dodeljenega stanovanja, izgubila upravičenja do stanovanja, pridobljenega pred osamosvojitvijo Republike Slovenije.
ZDRS člen 40, 40/3.ZUP člen 8, 8/1, 143, 143/3, 259, 259/3.
pridobitev državljanstva - kršitev pravil postopka - poseben ugotovitveni postopek
Kršena so pravila postopka, če so v upravnem postopku izvedeni dokazi z zaslišanjem prič, ne da bi bil tožnik seznanjen z vsebino njihovih izjav, ob obrazložitvi odločbe pa ni navedeno na podlagi katerih dokazov je tožena stranka ugotovila dejansko stanje; niti ni obrazložena uporaba prostega preudarka.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca - ukinitev preživnine - spremenjene okoliščine
Tudi o ukinitvi preživninske obveznosti je mogoče odločiti le z uporabo določbe 5. odstavka 132. člena ZZDR. Le spremenjene okoliščine glede na razmerje, kakršne so bile ob določitvi preživnine, lahko pogojujejo njeno ukinitev.
Pri odmeri odškodnine za strah je pri sekundarnem strahu treba upoštevati, za kakšno negotovost glede izida zdravljenja je pri oškodovancu šlo. Negotovosti, ali se bo tožnica izognila delni amputaciji poškodovanega prsta ali pa se ji ne bo izognila, ni mogoče pripisati take teže pri odmeri odškodnine, kakor jo ima sekundarni strah zaradi negotovega izida zdravljenja pri večjih oz. težjih poškodbah, ko seveda grozi poškodovancu tudi težja trajna posledica, če izid zdravljenja ne bo ugoden.
Ugotovljena bodoča zaskrbljenost zaradi možnosti dodatne poškodbe in dodatne okvare, kot posledica stanja po delni amputaciji kazalca desnice, ne sodi v dejansko podlago odločitve o odškodnini za strah, temveč sodi v dejansko podlago odločitve o odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Oseba, ki ni imela na dan 23.12.1990 prijavljenega stalnega prebivališča v R Sloveniji, ne izpolnjuje enega od bistvenih pogojev za pridobitev državljanstva po 40. členu ZDS, četudi je ta oseba dejansko prebivala v Sloveniji.