ZDRS člen 18, 18/4, 28.ZUP člen 4, 4/2, 209, 209/3.
odpust iz državljanstva - kršitev pravil postopka
Podana je bistvena kršitev pravil postopka, če uporaba prostega preudarka ni obrazložena. V odločbi, s katero je zavrnjena prošnja za odpust iz državljanstva, mora biti navedeno, v čem obstoja nacionalni interes, da prosilec ostane državljan Slovenije.
Po spremenjeni 2. točki 202. člena zakona o prekrških (Ur. l. RS št. 13/93) je odločbo o prekrških mogoče izpodbijati le, če je bila posamezniku, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, izrečena kazen nad 30.000 SIT.
Ugotovljeno je bilo, kar je ves čas postopka tudi nesporno, da "sprejemna pogodba" za stričevega življenja ni bila predložena v zemljiško knjigo in da je ob stričevi smrti sporno premoženje oz. lastninska pravica bila vknjižena še na strica. Tožnik zatrjuje, da je lastnik spornih nepremičnin na podlagi "sprejemne pogodbe" in zahteva izločitev tega premoženja iz zapuščine. Zahteva torej stvarno pravico in ne kot zatrjuje v reviziji veljavnost pogodbe oz. obligacijsko pravico. Zato je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je svojo odločitev oprlo na določilo 33.člena ZTLR in tožbeni zahtevek zavrnilo.
Obsojenčeva skrb za ostarelo mater se je nedvomno povečala in to zanj predstavlja novo olajševalno okoliščino, vendar ne takšno, ki bi opravičevala izredno omilitev kazni, saj je bilo sodišču že ob izrekanju kazni znano, da bo obsojenec po nastopu kazni ločen od svoje matere in da bo zaradi daljše zaporne kazni povečana možnost, da obsojenčeva mati zaradi starosti ali bolezni potrebuje obsojenčevo pomoč.
ZSS člen 10, 10/1, 31, 31/1, 31/3. ZPP (1977) člen 23, 23/3.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti med rednim sodiščem in sodiščem združenega dela - izpodbijanje odločbe notranje arbitraže
Zakonitost arbitražne odločbe presoja tisto sodišče, ki bi bilo sicer pristojno odločati o sporu, če ne bi o njem odločilo samoupravno sodišče (arbitraža).
povrnitev gmotne škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - denarna renta - sprememba prisojene odškodnine - zvišanje rente - nadure kot izgubljeni dobiček
V kolikor tožena stranka smiselno zatrjuje, da ugotovljene nadure ne spadajo v rento, je potrebno ugotoviti, da v izračunu višine rente morajo biti zajeti vsi elementi, ki trdno kažejo na to, da bi oškodovanec zares trpel bodočo škodo. Ker je tožniku uspelo dokazati, da bi v podjetju, v katerem je delal pred prometno nesrečo, lahko zaslužil tudi z nadurami in to v daljšem časovnem obdobju, tudi ta izpadli gotovi bodoči dobiček spada v škodo.
Pri odmeri odškodnine sodišče upošteva pomen prizadete dobrine, namen odškodnine in to, da odškodnina ne bi šla na roke težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Povrnitev negmotne škode v naravi ni mogoča, zato je odškodnina za negmotno škodo le zadoščenje ob prizadeti dobrini, ki jo varuje zakon. Tako zadoščenje mora biti individualizirano v okvire t.j. medsebojna razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje, kar pa oblikuje sodna praksa.
ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/3.ZUP člen 4, 4/2, 209, 209/3.
pridobitev državljanstva
Tožnik je bil že večkrat kaznovan za razna kazniva dejanja na daljše prostostne kazni. Zato bi njegov sprejem v državljanstvo predstavljalo nevarnost za javni red.
komasacija - dodelitev zemljišč iz komasacijskega sklada
Tožniki niso kmetje. Ni še sprejet sanacijski načrt za avtocesto po Vipavski dolini. Zato tožniki ne morejo uspešno zahtevati, da sodišče odpravi odločbo o razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju, kjer sta v postopku ostali sporni samo še navedeni dejstvi.
davek iz dejavnosti - nepredložena davčna napoved - cenitev prihodka in stroškov
Zavrnitev tožbe, ker je prvostopni davčni organ utemeljeno (84. člen zakona o davkih občanov) ugotovil višino celotnega prihodka in materialnih stroškov s cenitvijo, ker tožnik ni predložil davčne napovedi, poslovnih knjig in dokumentacije.
Oseba, ki je na začasnem delu v ZR Nemčiji, dejansko ne živi v Sloveniji. Toženi upravni organ je lahko v skrajšanem postopku odločil o vlogi tožeče stranke za pridobitev državljanstva.
Vlogo za pridobitev državljanstva republike Slovenije je tožnica vložila 16.4.1992. Ker se je materialnopravni rok za vložitev vlog iztekel 25.12.1991, je tožena stranka pravilno zavrnila njeno vlogo.
Z gradbenimi vlaganji v tuj objekt (zgradbo) je mogoče pridobiti (so)lastninsko pravico le na zgradbi in na tej zgradbi pripadajočih zemljiščih - t.j. zemljišču, na katerem objekt stoji in zemljišču, ki je potrebno za redno rabo tega objekta (smiselna uporaba 1. odst. 24. člena ZTLR). Zahtevek na ugotovitev (so)lastninske pravice, ki naj bi bila pridobljena na podlagi gradbenih vlaganj v tuj objekt, torej ne more obsegati še drugih nepremičnin, pa čeprav se te nahajajo v istem zemljiškoknjižnem vložku. Izjema bi bila mogoča le v primeru obstoja pogodbe med vlagatelji oz. graditelji in lastnikom objekta o pridobitvi (so)lastninske pravice na nepremičninah v takšnem obsegu. Glede na vrsto, naravo in funkcijo spornega objekta pred ugotovljenimi vlaganji na eni strani in vrsto, naravo in obsegom adaptacij oz. obnovitvijo tega objekta na drugi strani z ugotovljenimi vlaganji ni bila ustvarjena nova stvar v smislu 1. odst 22. člena ZTLR. Tudi ni bilo mogoče zaključiti, da sta pok. ... in drugotoženka pridobila lastninsko pravico v smislu pravil gradnje na tujem svetu (22. - 24. člen ZTLR). Po teh pravilih se namreč pridobi lastninska pravica le na novem objektu ali na novem delu objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe.
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve in druge stopnje - da je tožnik sam iskal primerne ljudi, ki bi zanj skrbeli, da sta toženca skrbela za tožnika že pred sklenitvijo (že od junija 1981. dalje, ko tožnik še ni imel amputiranih obeh nog) in tudi po sklenitvi izročilne pogodbe, po njegovem odhodu iz bolnice (12.1.1982), pri čemer je bilo še ugotovljeno, da so zdravniki celo optimistično ocenili izid njegove bolezni in trajanje njegovega življenja (kar se je tudi uresničilo, saj je tožnik umrl šele leta 1985) - je sodišče druge stopnje utemeljeno izključilo možnost nepoštenega ravnanja tožencev, ki bi lahko imelo za posledico ničnost sporne pogodbe.
Tudi niso podani elementi oderuške pogodbe iz 141. člena ZOR. Glede na cit. dejanske ugotovitve namreč niso podane okoliščine, ki bi izkazovale, da sta toženca izkoristila tožnikovo stisko (njegovo bolezensko stanje), da bi pridobila njegovo premoženje. Sporna izročilna pogodba pa je tudi tvegan (aleatoren) pravni posel. Pogodbene stranke ob sklepanju pogodbe niso mogle točno vedeti, kakšne bodo življenjske okoliščine na strani tožnika - preživljanca (zlasti ne kakšna bo njegova življenjska doba) in kakšna bosta zato trajanje oz. obseg dajatev tožencev - preživljalcev (v pogodbi določena obveznost tožencev nuditi tožniku stanovanje in vsestransko oskrbo in nego do njegove smrti). Del podlage sporne pogodbe je bilo zato tudi tveganje, s katerim so pogodbene stranke ob sklenitvi pogodbe morale računati, da bo namreč vrednost izročenih tožnikovih nepremičnin lahko občutno presegla vrednost dejansko realiziranih dajatev tožencev.
Sodišči prve in druge stopnje nista storili v reviziji očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 11. točke 2. odst. 354. člena ZPP, ker pri drugem sojenju nista ugotavljali ali predstavlja vrednost prejetih daril (40 ton apna) več kot polovico vrednosti toženkinega dednega deleža, čeprav je bil pri prvem sojenju že pravnomočno zavrnjen tožnikov zahtevek, da je bila toženka "dedno odpravljena" v obsegu - kolikor vrednost prejetih daril presega polovico njenega dednega deleža. Drugi tožnikov zahtevek, ki sta mu sodišči pravnomočno ugodili v obsegu vrednosti 40 ton apna, se je namreč glasil "le" na ugotovitev, kakšno darilo je toženka prejela od zapustnice, kar naj se upošteva in poračuna v zapuščinskem postopku. Sodišči prve in druge stopnje sta pri drugem odločanju glede na obseg in vsebino tožnikovega drugega zahtevka zato pravilno ugotavljali le to, ali je obstajalo med zapustnico in toženko pogodbeno (darilno) razmerje in v kakšnem obsegu je obstajalo (kakšen je bil torej predmet darilnega razmerja med njima). Glede na določila 48. in 52. člena v zvezi z 162. členom ZD pa bo moralo opraviti poračunavanje vrednosti daril, ki jih je toženka dobila od zapustnice, z vrednostjo njenega dednega deleža sodišče v zapuščinskem postopku.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji - nezakonita vselitev
Pravilnik o dodeljevanju stanovanj iz stanovanjskega sklada JLA (Vojaški uradni list, št. 9/91) v Republiki Sloveniji ni začel veljati.
Vojaški organi so na podlagi prejšnjih predpisov stanovanja smeli oddajati. Ta pravica jim torej ni bila dana šele s spornim pravilnikom. Sklicevanje na navedeni pravilnik bi imelo lahko za posledico nezakonito vselitev le, če bi se odločba sklicevala na neko določbo, ki bi bila sicer v nasprotju s predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca - ukinitev preživnine - spremenjene okoliščine
Tudi o ukinitvi preživninske obveznosti je mogoče odločiti le z uporabo določbe 5. odstavka 132. člena ZZDR. Le spremenjene okoliščine glede na razmerje, kakršne so bile ob določitvi preživnine, lahko pogojujejo njeno ukinitev.