KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20088
ZKP člen 427. KZS člen 46, 46/1, 46/2, 46/2-7.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - razlogi - kršitev kazenskega zakona
Zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni mogoče vložiti zaradi kršitve po 11. točki 1. odstavka 364. člena ZKP.
Pravno opredelitev poskusa umora po 7. točki 2. odstavka 46. člena KZ RS je mogoče uporabiti le, če se storilcu hkrati sodi za več temeljnih oblik umora po 1. odstavku 46. člena KZ RS, ne pa za kaznivo dejanje po 2. odstavku 46. člena KZ RS kot je bilo v obravnavanem primeru.
Obsojenčeva namera, da ne bo nadaljeval s kaznivimi dejanji in da bo živel pošteno, je lahko le uresničitev namena kaznovanja, nikakor pa ne predstavlja nove olajševalne okoliščine v smislu 412. člena ZKP.
ZPR člen 200, 202, 207a, 222. Zakon o prometnem davku člen 68, 68/1, 68/1-6.
zahteva za sodno varstvo - razveljavitev po uradni dolžnosti - prometni davek
Ob različnih ugotovitvah organa prve in druge stopnje, kar zadeva oceno zagovora kaznovanega in o njegovi subjektivni odgovornosti, je podan precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev glede odgovornosti o krivdi kaznovanega in o tem, ali je podana podlaga za njeno izključitev.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - razlogi
Obsojenec s svojimi navedbami o tem, da je sodišče nepravilno vrednotilo zagovore soobdolžencev in izpovedbe prič ter druge dokaze, ki naj bi kazali, da je v obtožbi navedeno kaznivo dejanje storil nekdo drug, smiselno izpodbija samo dejansko stanje, le-to pa po zakonu ni razlog, iz katerega bi se smela vložiti zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe.
izredna omilitev kazni - okoliščine po izreku kazni
Odnos med obsojencem in vzgojitelji ne more biti okoliščina, ki bi utemeljevala izredno omilitev kazni. Razmere v zaporu je potrebno urejati na drug način, kajti izredna omilitev kazni kot izredno pravno sredstvo ne predstavlja ukrepanja, ki bi lahko uredilo morebitne neustrezne razmere v zaporu.
Če upravni organ druge stopnje v predpisanem roku ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v naslednjih 7 dneh, so izpolnjeni vsi pogoji za vložitev tožbe po 26. členu zakona o upravnih sporih.
Sodišče je zavrnilo tožbo investitorjevega soseda. Prvostopni organ je v zvezi s sklepom o obnovi postopka in začasno odločbo o prekinitvi gradnje objekta kršil določbe ZUP. Tožena stranka je odpravila navedeni sklep in začasno odločbo.
imetnik stanovanjske pravice - razveza izvenzakonske skupnosti - sporazum o imetništvu stanovanjske pravice - najemna pogodba
Po razpadu izvenzakonske skupnosti se je glede nadaljnje uporabe dotlej skupnega stanovanja odločalo v nepravdnem postopku le, če med dotedanjima partnerjema o tem ni bilo soglasja (prim. 1. in 2. odst. v zvezi s 5. odst. 17. čl. ZSR). Če spora med dotedanjima partnerjema ni bilo, je za pridobitev stanovanjske pravice zadoščal njun sporazum (1. odst. v zvezi s 5. odst. 17. čl. ZSR). Soglasje bivšega imetnika stanovanjske pravice k partnerjevi nadaljnji uporabi stanovanja pa je bilo moč izraziti tudi s prostovoljno opustitvijo uporabe stanovanja. Če pa je bila tožnica ob uveljavitvi SZ imetnica stanovanjske pravice, lahko od bivšega stanodajalca zahteva, da z njo sklene najemno pogodbo po 147. čl. SZ.
odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - stanovanje v hiši predvideni za rušenje
Sodba sodišča druge stopnje se sklicuje na odlok tožene stranke o zazidalnem načrtu (objavljenem v Uradnih objavah 17/92), ki pa je začel veljati šele po uveljavitvi SZ (19.10.1991). Sodišče druge stopnje tako ni ugotavljalo, ali je ovira za uveljavitev pravice tožnikov do nakupa spornih stanovanj iz 1. odst. 129. člena navedenega zakona obstajala tudi ob njegovi uveljavitvi oz. kasneje vse do poteka 30 dnevnega roka, v katerem je lastnik stanovanja dolžan skleniti kupoprodajno pogodbo potem, ko je upravičenec vložil zahtevo za prodajo stanovanja (5. odst. 117. člena SZ). Pravno zmotno je bilo zato uporabljeno določilo 1. odst. 129. člena SZ, zaradi česar drugostopno sodišče svoje odločitve ni utemeljilo s pravno odločilnimi dejstvi; to narekuje ponovno presojo zadeve v ponovljenem postopku na podlagi navedenega pravnega izhodišča.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnega zakona
Ker v izpodbijani odločbi ni navedena storitev konkretnega dejanja, ki bi se moglo po zakonu opredeliti kot prekršek, ampak samo okrnjen prepis zakonskega besedila, ter v zvezi s tem tudi ni nobene utemeljitve z navedbo dokaza oziroma vsebina zagovora je treba šteti, da ni bilo storjeno nobeno tako dejanje, katero bi se moglo opredeliti kot prekršek.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja špediterske dejavnosti v kontejnerju ob obmejnem prehodu
Po 147. členu zakona o podjetjih lahko podjetje svojo dejavnost opravlja le v prostorih, glede katerih je izdana upravna odločba, ki jo zahteva za opravljanje dejavnosti ta zakon, ne pa tudi v prostorih, glede katerih takšna odločba za opravljanje dejavnosti podjetja ni bila izdana.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20076
KZS člen 106, 106/2, 106/3, 108, 108/1, 108/2, 114, 114/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - razžalitev s tiskom - namen zaničevanja
V primeru, ko novinar razžali drugega z objavo v tisku, je namreč potrebno presoditi njegovo dejanje predvsem z dveh zornih kotov. Ocena objektivnih okoliščin temelji na presoji, ali je žalitev oziroma žaljivo besedilo obsegalo pretežen del objavljenega članka, medtem ko se subjektivni odnos novinarja ocenjuje po tem, ali je članek objavil izključno zato, da bi oškodovanca razžalil, ali pa ga je pri objavi vodil izključen interes informiranja javnosti.
podnajemno razmerje - odpoved podnajemne pogodbe - predkupna pravica najemnika - pravica do odkupa stanovanja po SZ
Po ugotovitvah obeh sodišč je tožnica pridobila lastnino na hiši, kjer se nahaja sporni prostor. Okoliščina, da je toženec v času tega spora v drugi pravdi uveljavljal predkupno pravico v smislu 23. člena Zakona o pravicah na delih stavb (Ur. l. RS št. 19/76), na tožničino pravico do razpolaganja s spornim prostorom ni mogla vplivati. Tožnica je kot lastnica hiše in pravna naslednica najemodajalke od toženca v tej pravdi tako utemeljeno zahtevala izpraznitev in izročitev spornega prostora. Po nadaljnjih pravno pravilnih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je namreč na podlagi tožničine odpovedi že pred vložitvijo predmetne tožbe tudi poteklo najemno razmerje iz pogodbe, sklenjene med tožničino pravno prednico in tožencem. Glede na ugotovitve obeh sodišč, da sporni prostor ne predstavlja stanovanja, temveč le njegov del, se je toženec v tem postopku tudi neutemeljeno skliceval na pravico do odkupa spornega prostora v smislu 149. člena Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS št. 18/91).
UPRAVNI SPOR - BANČNO JAVNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS10526
ZBH člen 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78. ZBS člen 55.ZUP člen 209, 209/2. ZUS (1977) člen 60. ZPP (1977) člen 188.
dovoljenje za poslovanje hranilnice - pogoji za poslovanje - dovoljenje je upravni akt - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - združitev upravnih sporov v enoten postopek
Dovoljenje za poslovanje hranilnice je upravna odločba, kar pomeni da se dejansko stanje ugotavlja v upravnem postopku, obrazložitev odločbe pa mora imeti vsebino, določeno v 2. odstavku 209. člena ZUP. Banka Slovenije je pooblaščena, da predpiše natančnejše pogoje za poslovanje, ne pa vsebinsko novih pogojev. V konkretnem upravnem postopku se merila ne določajo, ampak le predpisana merila ugotavljajo.
V zvezi s tč. IX. najemne pogodbe je odločilna ugotovitev, da toženec od 1. julija 1990 dalje ni plačal najemnine, po tej določbi najemne pogodbe preneha v primeru izpada plačila najemnine za dobo več kot šest mesecev.