prodaja nepremičnine - plačilo kupnine - razlaga pogodb - podlaga (kavza) - način in rok plačila
Po določbah 51. člena in 52. člena ZOR (prav tako po določbah 39. člena aktualnega OZ) spadajo v pogodbeno razmerje tudi nujno spremljajoče okoliščine posla. Pomembno je ne samo, k čemu se je nekdo zavezal (se pravi, kaj je predmet pogodbe), temveč tudi, zakaj je to storil, zakaj se je zavezal. Na to vprašanje odgovarja kavza pogodbe.
Bolj kot na določila pogodbe bi se moralo sodišče opreti na skupen namen pogodbenikov. Ker stranki skupnega namena (gibala, odločilnih interesov za sklenitev pogodbe) nista opredelili v samih (nespornih) pogodbenih določilih, bi bilo treba o njem sklepati zlasti na podlagi poteka pogajanj in motivov za sklenitev pogodbe, njunih ciljev in pričakovanj, ki sta jih razkrili druga drugi med pogajanji, predvidenega načina izpolnitve medsebojnih obveznosti in prakse, vzpostavljene v drugih, na podoben način specifičnih primerih prodaje stanovanj in poslovnih prostorov.
75. člen zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ureja sankcije, ki jih urbanistična inšpekcija izreče graditelju v primeru, ko ugotovi, da so gradbena dela izvršena v nasprotju z gradbenim dovoljenjem ali potrdilom. Gre za sankcije, ki zadevajo objekt v gradnji (uskladitev s potrdilom, ustavitev gradnje, odstranitev objekta). Posebnega predpisa, ki bi določal, da je odločitev v upravnem postopku procesna predpostavka za odločanje v odškodninskem sporu, ni.
nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - lokacijsko dovoljenje
Če drugostopni organ ugotovi, da so bila na prvi stopnji odločilna dejstva nepopolno ali zmotno ugotovljena, mora dopolniti postopek in odpraviti pomanjkljivosti. Če tako ne ravna krši določbo 242. člena ZUP.
prenehanje stanovanjskega razmerja - neuporaba stanovanja - občasna uporaba
Pojem "prenehanja uporabe" stanovanja v kontekstu 1. odst. 58. čl. ZSR zato predstavlja ne le popolno odsotnost iz stanovanja, temveč tudi vsako takšno uporabo stanovanja, ki ne pomeni rednega zadovoljevanja stanovanjskih potreb v tem stanovanju.
Če je SZ začel veljati med pravdo o odpovedi stanovanjskega razmerja, odkup do pravnomočnosti sodbe o odpovedi ni dovoljen.
Če sodišče po opravljenem postopku ugotovi, da odpovedni razlog ni bil podan, pomeni, da je stanovanjska pravica ves čas obstajala (torej tudi v času uveljavitve SZ) in da ima imetnik pravico stanovanje odkupiti. Če pa je razlog za odpoved obstajal pred uveljavitvijo SZ, pa čeprav sodišče to s sodbo ugotovi po njegovi uveljavitvi, pravice do odkupa ni.
Če tožba vsebuje formalne podatke, ki jih vloga mora imeti, razlogov za zavrženje ni. Sodišče mora tožbo obravnavati in če ugotovi, da ni sklepčna, tožbeni zahtevek zavrniti.
ZPP (1977) člen 352, 354, 354/1. ZSR člen 56, 56/1, 56/1-2, 57.
prenehanje stanovanjskega razmerja - neplačevanje stanarine - materialno procesno vodstvo ni revizijski razlog - dokazno breme po 57. členu ZSR
Po 57. členu zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR) mora tožena stranka dokazati, da stanarine ni plačevala zaradi razlogov, ki ji jih ni mogoče šteti v krivdo. To pa pomeni, da bi tožena stranka vsaj v pritožbi morala navesti dokaze za svoje trditve. Ne zadošča, če stranka v pritožbi zatrjuje, da sodišče določenih dejstev ni ugotovilo. Utemeljenost pritožbe je odvisna ne le od dejstev, temveč tudi od dokazov, ki jih stranka v pritožbi navede (352. člen ZPP).
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postopek v gospodarskih sporih - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku
Odklonitev presoje utemeljenosti pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja z vidika opustitve zaslišanja priče z nepravilnim sklicevanjem na 496a člen ZPP je relativna bistvena kršitev določb ZPP iz 1. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 496a členom ZPP, ne pa absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.
dovolitev priglašenih del - pomanjkanje soglasja solastnice zemljišča
Če tožnik v celoti ne razpolaga z zemljiščem, ker je v souporabi drugih lastnikov nepremičnin ne izpolnjuje pogojev po 1. odst. 62. čl. ZUN, da se mu dovolijo priglašena dela.
ZUP člen 4, 4/2, 209, 209/3.ZDRS člen 40, 40/3. Sklep in izjava Skupščine RS ob Brionski deklaraciji.
pridobitev - državljan druge republike - prosti preudarek - kršitev pravil postopka
Zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, neobrazloženega prostega preudarka in kršitev pravil postopka je bila izpodbijana odločba odpravljena. Upoštevati je treba Brionsko deklaracijo.
odločba o dovolitvi priglašenih del - pomožni objekt
Pogoj za gradnjo pomožnega objekta je po ureditvenem načrtu tak odmik od sosednjega objekta, da nov objekt nima negativnih vplivov na sosednji objekt. Takega pogoja, ki določneje sploh ni opredeljen, ni mogoče razlagati tako široko, da bi pomenil vsak negativni vpliv na sosednje zemljišče, po katerem ima tožnik dostop do svoje stavbe.
stečaj - tožba na ugotovitev prerekane terjatve - pravdni postopek začet po poteku osemdnevnega roka - pravni interes na tožbo do delitve stečajne mase
Vprašanje, kdaj stečajni senat upošteva tiste prerekane terjatve pri delitvi stečajne mase, glede katerih upniki tožb na ugotovitev njihovega obstoja niso vložili v roku iz 1. odst. 127. čl. ZPPSL, ni identično vprašanju, do kdaj imajo takšni upniki pravni interes za ugotovitev obstoja terjatve.
delež na skupnem premoženju - nedovoljeno razpolaganje strank - pripoznava tožbenega zahtevka - poskus izigravanja upnikovega položaja - moralna pravila
V nasprotju z moralnimi pravili in zato nedovoljeno je razpolaganje strank, s katerim skušajo v pravdnem postopku doseči učinek, ki ga ne morejo doseči po materialnem pravu. V tej zadevi je pripoznava tožbenega zahtevka, da je tožnica lastnica celotne nepremičnine, pridobljene z delom med zakonsko zvezo, pomenila nedovoljen poskus izigravanja položaja toženčevega upnika.
gradbena pogodba - gradbene uzance - solidnost gradbe - odgovornost za napake (jamčevanje za napake)
Ker gre za razpoke in nagibanje zidov, je glede rokov treba uporabiti 104. uzanco, po kateri izvajalec odgovarja za pomanjkljivosti, ki se pokažejo v 10 letih od sprejema in izvršitve del.
Tožnik je v tožbi z dne 28.8.1986 (in v pripravljalnem spisu z dne 4.2.1993, v katerem je postavil podrejeni zahtevek) ocenil vrednost spornega predmeta na 3,00 SIT. Po določbah Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 69/82) je bila revizija dovoljena le v primeru, če je vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, presegla zneska 5,00 SIT (tedanjih 50.000 din). Ker v konkretnem primeru revizija glede na vrednost spora ni dovoljena, jo je revizijsko sodišče po 392. čl. ZPP zavrglo.