ZPP (1977) člen 354, 354/2-7. ZDP (1991) člen 5, 5/2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem - valutna klavzula
Neutemeljen je revizijski očitek, da toženki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče prve stopnje je na glavno obravnavo namreč vsakokrat pravilno povabilo toženkinega pooblaščenca. S tem je bila na obravnavo vsakokrat pravilno vabljena tudi tožena stranka (1. odst.138. člena ZPP) in ji torej ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Res je na obravnavi dne 16.1.1992 prvostopno sodišče zaslišalo le tožnika (glej l. št. 16 v spisu), vendar pa na njegovo izpovedbo svoje odločitve ni oprlo. Zato v reviziji smiselno uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odst. 354. člena ZPP ni mogla biti zagrešena. Ker toženka svoje pogodbene obveznosti, da dobavi avtomobil, ni izpolnila, je dolžna tožniku vrniti znesek avansa v domači valuti v višini protivrednosti navedenega deviznega zneska. Pri tem je materialnopravno pravilno tudi pojasnilo drugostopnega sodišča, da bi tožnik glede na v dogovoru določeno devizno klavzulo lahko zahteval dolgovani znesek celo po tečaju na dan plačila in ne le po tečaju na dan izdaje prvostopne sodbe (52,00 SIT za 1 DEM), kot mu je bilo v okviru njegovega tožbenega zahtevka pravnomočno prisojeno (2. odst. 5. člena Zakona o deviznem poslovanju - Ur. l. RS št. 1/91 -I).
neupravičena pridobitev - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - povračilo preveč plačane kupnine
Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišča druge stopnje, da zaradi okoliščin, da je bil avtomobil nezaščiten na dvorišču tožene stranke in da ga je tožnik potreboval za vožnjo na delo iz Mengša v Ljubljano, ni mogoče šteti, da se je tožnik s plačilom izognil sili (211.čl.ZPP). Pogoj, da si je plačnik pridržal pravico zahtevati povračilo, bi bil izpolnjen, če bi pridržanje izrazil najkasneje ob plačilu.
ZUP člen 7, 9, 159, 209, 209/2.ZDRS člen 40, 40/1, 40/3.
kršitev pravil postopka - prosti preudarek - zavrnitev državljanstva - pripadnik varnostne službe JA
Tožbi je bilo ugodeno, ker tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni presodila dokazov, ki so bili izvedeni v upravnem postopku, s čemer je bistveno kršila pravila postopka (7., 9., 159. in 209/2 člen ZUP).
določitev imetnika stanovanjske pravice - preureditev ali nadzidava skupnih prostorov - pasivna legitimacija
Predlagatelj ne more zahtevati določitve imetnika stanovanjske pravice le napram občini, če gre za podstrešno stanovanje, ki ga je z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem zgradila druge oseba.
S sklepom revizijsko sodišče nižjima sodiščema ni naložilo odprave kakšnih konkretnih pravdnih dejanj, ampak je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje zato, da bi se vsa sporna vprašanja v postopku pred sodiščem prve stopnje ponovno obravnavala. To pa je bilo v ponovljenem postopku storjeno. Tudi tožena stranka v reviziji ni konkretno navedla, katera procesnopravna vprašanja naj bi, kljub napotkom revizijskega sodišča, ostala neobravnavana. Vkolikor pa je revizija mnenja, da bi morali nižji sodišči sprejeti mnenje revizijskega sodišča, da uporaba določbe 395. člena ZOR morda ni izključena pa je potrebno pojasniti, da gre v primeru 395. člena ZOR za določbo materialnega prava. Na materialnopravno presojo revizijskega sodišča pa nižji sodišči nista bili vezani. Nesprejemanje materialnopravnih nadziranj revizijskega sodišča s strani nižjih sodišč zato ne pomeni kršitve določbe 1. odstavka 377. člena ZPP, kot to v reviziji zmotno meni tožena stranka.
Zakon o deviznem poslovanju Republike Slovenije je sprostil možnost zakonitega razpolaganja s tujimi valutami in je uzakonil kot dovoljeno valutno klavzulo (5. člen zakona). S tem so se razmere bistveno spremenile glede na stanje v času veljavnosti zakona o deviznem poslovanju SFRJ. Po zdaj veljavni ureditvi je valutna klavzula dovoljena. Izpolnitve obveznosti sicer ni mogoče sodno uveljavljati v tuji valuti, ker to prepoveduje 71. člen zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I), ni pa več nobene ovire za utemeljenost zahtevka na plačilo v domačem denarju po tečaju na dan plačila. Ovira za tak zahtevek bi bila prepoved valutne klavzule. Te pa, kot je že povedano, glede na določbo 5. člena zakona o deviznem poslovanju zdaj ni več. Zato tudi ni več razlogov, da bi se določba 395. člena ZOR še uporabljala pri odločanju o tolarskem zahtevku na izpolnitev obveznosti pri kateri je bila dogovorjena valutna klavzula.
pridobitev državljanstva z naturalizacijo - pogoji - kršitev pravil postopka
Ni mogoče zaključiti, da prosilec nima zagotovljenega stanovanja samo iz razloga, ker ni osebno sklenil najemne pogodbe, če je veljavno najemno pogodbo sklenila izvenzakonska partnerka, če ima ta zveza značaj izvenzakonske skupnosti.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - branje zapisnika priče na glavni obravnavi brez soglasja stranki - kršitev pravic obrambe na glavni obravnavi
Ker obramba na glavni obravnavi ni soglašala s prečitanjem zapisnika o zaslišanju priče, bi ga senat smel prečitati le, če bi bili izpolnjeni pogoji po 1. odstavku 333. člena ZKP, torej če priče ne bi bilo mogoče najti.
Okoliščina, da zaslišane osebe ni na naslovu, ki ga je imelo sodišče, še ne pomeni, da je tudi ni mogoče najti.
Zakon o varstvu udeležencev vojne člen 6, 6/4, 8, 8/1, 8/3.
priznavalnina - vpliv katastrskega dohodka na višino priznavalnine
Če upravičenec do priznavalnine ni oproščen plačila davka iz kmetijske dejavnosti, se mu odmerjena priznavalnina zmanjša za 20 %, tudi če je njegov katastrski dohodek iz kmetijstva minimalen.
Odškodnina zaradi neupravičenega pripora je enotna. Tožnik je razčlenil zahtevek na tri ločene postavke, kljub temu je treba odškodnino obravnavati skupno, saj meje med posameznimi podlagami niso ostre in se podlage za uveljavljane zahtevke prekrivajo. Zato je pomemben skupen prisojeni znesek.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - dolžnost prodaje stanovanja - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - dajatveni zahtevek - ugotovitveni zahtevek - zapadlost zahteve za odkup
Obveznost lastnika stanovanja, da stanovanje proda bivšemu imetniku stanovanjske pravice temelji na zakonu (1. odst. 117. čl. SZ). Zato lahko upravičenec do nakupa iztoži sklenitev pogodbe pod pogoji, ki jih določa SZ, če lastnik stanovanja odkloni prodajo stanovanja. Tega upravičenja ne ustanavlja določilo 3. odst. 128. čl. SZ.
To določilo, kljub temu da res omenja, da sodišče v pravdnem postopku odloča o upravičenosti zavrnitve sklenitve prodajne pogodbe, s tem še ne opredeljuje vsebine pravnega varstva, ki ga lahko uveljavi prejšnji imetnik stanovanjske pravice (ali drug upravičenec do nakupa stanovanja po SZ) v pravdnem postopku.
Zahteva za odkup stanovanja je zapadla v roku 30 dni (5. odst. 117. čl. SZ), potem ko je bila dana.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - vpliv disciplinskega ukrepa na pravico do tega nadomestila
Tožnik, ki mu je delovno razmerje prenehalo z zakonitim sklepom o izrečenem disciplinskem ukrepu, torej po njegovi krivdi, po 10. alinei 1. odst. 10. čl. ZZZPB nima pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
priglasitev del - začasni objekt - obveznost časovne opredelitve
Če investitor zaprosi za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za gradnjo pomožnega objekta, brez navedbe datuma do kdaj bo ta objekt stal, upravni organ take vloge ne more obravnavati kot priglasitev postavitve začasnega objekta.
ZPP (1977) člen 382, 382/3, 400, 400/1, 129, 129/5.
revizija - dovoljenost revizije - revizija proti sklepu o pravdnih stroških po umiku tožbe - odvisnost od dovoljenosti revizije proti odločitvi o glavni stvari
Če se o stroških postopka (seveda posredno) ne more odločati v revizijskem postopku, v katerem se izpodbija odločitev sodišča glede glavne stvari (166. čl. ZPP), zato ker revizija ni dovoljena, potem ni razloga za drugačno stališče v primeru, če postane stroškovni izrek zaradi umika tožbe samostojen. V tem obsegu ostaja stroškovni izrek še vedno odvisen od glavne stvari. Čeprav je revizija proti sklepu o stroških po umiku tožbe sicer ob pogojih iz 382. čl. ZPP dovoljena, ker se postopek v takšni situaciji glede terjatve za povračilo pravdnih stroškov pravnomočno konča (1. odst. 400. čl. ZPP).
Odločba, s katero se zavrne prošnja za pridobitev državljanstva z uporabo diskrecijske pravice, mora vsebovati presojo izvedenih dokazov. Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če ni ugotovljeno, s katerimi konkretnimi protipravnimi ravnanji bi naj prosilec deloval zoper interese Republike Slovenije.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
V predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča navedeno dejstvo, da je žena tožnika sodnica na pravdnem oddelku predlagajočega sodišča, je po presoji Vrhovnega sodišča RS takšen razlog, ki narekuje določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje o tej pravdni zadevi.
ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/3.ZUP člen 209, 209/3.
pridobitev - vojak JA - nevarnost za javni red, varnost in obrambo države
Tožnikova obveščevalna in kontraobveščevalna dejavnost v JA, uničenje dokumentacije pred predajo Radioizvidniškega centra ter ponovna vključitev tožnika v enoto JA, pomeni nevarnost za varnost in obrambo Slovenije. Prosti preudarek je upravni organ ustrezno obrazložil.
davek na promet nepremičnin - zavezanec za plačilo
Davčni zavezanec za plačilo davka na promet nepremičnin je vedno prodajalec, ki položaja davčnega zavezanca ne more s pogodbo prevaliti na kupca. Če je s pogodbo izrecno dogovorjeno, da davek na promet nepremičnin plača kupec, ima kupec le položaj stranke v postopku za odmero davka.