ZUP člen 67. ZUN člen 53. ZUPla člen 22.ZKZ člen 14, 14/8.
popolna vloga za izdajo lokacijskega dovoljenja - vpliv popolne vloge na odmero višine odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča
Če je bilo lokacijsko dovoljenje izdano na podlagi občinskega odloka o urbanističnem redu, se vprašanje kdaj je investitor vložil popolno vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja, ne presoja po določbah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, temveč po določbah prej veljavnega zakona o urbanističnem planiranju.
prepozna pritožba - vročitev pooblaščencu - začetek teka roka
Kadar ima stranka v postopku pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu in od vročitve pooblaščencu dalje tečejo roki za procesna dejanja. Pritožba, ki jo je toženec vložil osebno je zato prepozna.
Taksna obveznost za plačilo takse za sodbo je nastala z dnevom njene vročitve, če tožnik do tega dne ni vložil predloga za oprostitev sodnih taks, mu ni mogoče ugoditi (1. odstavek 2. člena zakona o sodnih taksah).
ZUN člen 74. Zakon o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine SRS ter o republiških upravnih organih člen 75, 75/2.ZUP člen 124, 124/2, 218, 218/1.
Urbanistični inšpektor uvede postopek po uradni dolžnosti, ne na zahtevo stranke. Zahteva investitorjevega soseda za inšpekcijsko ukrepanje ima značaj prijave v smislu 2. odst. 124. čl. ZUP. Prijavitelj ni stranka v postopku, zato ne more vložiti pritožbe zaradi molka inšpekcijskega organa.
Nepravdni postopek zaradi ureditve meje, do katerega je prišlo tako, da je sodišče ustavilo pravdni postopek zaradi motenja posesti in odločilo, da se bo postopek nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka, ni ovira za vložitev lastninske tožbe na podlagi priposestvovanja sporne nepremičnine. Ne gre za kršitev po 11. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.
posojilo - valuta obveznosti - vrnitev deviznega posojila - obrestna mera zamudnih obresti v primeru devizne obveznosti
Sodišči nista pravilno odločili o obrestnem zahtevku. Tožniku sicer pripadajo zamudne obresti od dospelosti njegove terjatve dalje, čeprav mu je prisojena tolarska protivrednost po tečaju na dan plačila. Zato je upravičen tudi njegov zahtevek za plačilo zamudnih obresti od vložitve tožbe dalje. Pri tem pa tožniku ni mogoče priznati zamudnih obresti po zakoniti obrestni meri, ki velja za tolarske terjatve, saj tu obresti nadomestujejo tudi valorizacijo, ki v konkretnem primeru ne pride v poštev, saj je vrednost tožnikove terjatve ohranjena. Sodišči prve in druge stopnje sta z odločitvijo o obrestni meri zamudnih obresti zmotno uporabili materialno pravo in zato je revizijsko sodišče po 1. odst. 395. čl. ZZP sodbi spremenilo tako da je priznalo tožniku zamudne obresti po obrestni meri, po kateri so se obrestovale devizne hranilne vloge v nemških markah na vpogled v kraju izpolnitve.
lastninska pravica - pridobitev - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice
Tožeča stranka je po ugotovitvah obeh sodišč dokazala, da je skupaj z možem leta 1978, ko sta s tožnico sklenila kupoprodajno pogodbo, kupila tudi sporno parcelo. Ker ima tožeča stranka pravni naslov za pridobitev lastninske pravice (v času sklenitve pogodbe so to področje urejala pravna pravila, ki jih je sodna praksa razvila na podlagi ODZ, par. 424), je utemeljeno zahtevala vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo oz. izročitev nepremičnine (par. 431 ODZ).
revizija zoper sklep o sodnem depozitu - dovoljenost revizije
Po 3. odstavku 400. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se na podlagi 37. člena zakona o nepravdnem postopku (ZNP) uporablja tudi v nepravdnem postopku, je revizija vselej dovoljena, če je sodišče prve stopnje revizijo zavrglo kot nedovoljeno, sodišče druge stopnje pa je takšno odločitev potrdilo.
Toda revizijsko sodišče odloča le o utemeljenosti zavrženja.
V 34. členu je (namreč) določeno, da revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. V postopku sodnega depozita zakon ne določa drugače. Revizija zoper sklep sodišča druge stopnje zato ni (bila) dovoljena.
Po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je zapustnica (hči tožnikov) dne 28.5.1986 sklenila prodajno pogodbo s podjetjem ... za poslovni prostor v izmeri 39,22 m2. Kot kupec po tej pogodbi je nastopila zapustnica. Glede denarja, ki sta ga tožnika izročila hčeri v zvezi z nakupom lokala, je obstojalo med njimi posojilno razmerje. Tako ni bilo dokazano, da bi bila omenjena prodajna pogodba le navidezna in da bi dejansko bila kupca in lastnika lokala tožnika. Pri takem položaju je odločitev sodišč o zavrnitvi zahtevkov tožnikov materialnopravno pravilna.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) Uradni list SRS št. 26/73 s kasnejšimi spremembami - v nadaljevanju ZDKZ, je res prepovedoval drobljenje kmetij. Vendar pa v obravnavanem primeru razpolaganja očeta pravdnih strank ni mogoče opredeliti za nično, saj je razpolagal s celotnim solastniškim deležem na kmetiji, zaradi česar je prišlo le do spremembe solastnika kmetije, sama kmetija pa se zaradi spremembe solastnika ni "drobila".
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživljanje skupnih otrok - višina preživnine - možnosti preživninskih zavezancev - dohodek od prodane hiše
Če nepremičnega premoženja zavezanec ne potrebuje za lastno življenje (v lastni stavbi ne stanuje), to premoženje pa ne prinaša dohodkov (stavbe ne oddaja v najem), ga je zaradi svojih preživninskih dolžnosti dolžan tudi prodati.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - razlogi
Zagovornik sicer uveljavlja kršitev kazenskega zakona, dejansko pa uveljavlja drugačno dejansko stanje, ki pa ni razlog za vložitev zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe.
gradbeno dovoljenje - pogodba kot dokaz o razpolaganju s stavbnim zemljiščem
Dokaz o razpolaganju s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini, potreben za pridobitev gradbenega dovoljenja, je glede na določbe zakona o stavbnih zemljiščih lahko le pogodba, ki jo investitor sklene z mestnim skladom stavbnih zemljišč. Brez take pogodbe gradbenega dovoljenja ni mogoče izdati.
Tožeča stranka vrednosti spornega predmeta pri zahtevku na izpraznitev stanovanja ni navedla, kot bi to morala storiti po 2. odst. 186. čl. ZPP. Ker ni bila na ta način zagotovljena pravica do revizije, ta ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392.čl. ZPP).
lokacijsko dovoljenje - legalizacija objekta - dokaz o razpolaganju z zemljiščem
Tožba je bila zavrnjena, ker je tožena stranka v zvezi z napotilom sodišča v prejšnjem upravnem sporu prejela manjkajoče soglasje (poleg zemljiškoknjižnega izpiska) solastnikov investitorju za gradnjo objekta.
ZPR člen 202, 204, 204-4. CZ člen 371, 371/1-1, 380b/1, 383/1.
zahteva za sodno varstvo - veljavnost carinskih predpisov za tujce
Določbe carinskega zakona, ki veljajo v Republiki Sloveniji, veljajo za vse, ki prestopajo državno mejo Republike Slovenije, tako za državljane Republike Slovenije kot tudi za tujce.
lokacijsko dovoljenje - vloga proti dokončni lokacijski odločbi je predlog za obnovo in ne pritožba
Vlogo stranke, s katero izpodbija dokončno lokacijsko dovoljenje ni mogoče obravnavati kot pritožbo, ker pritožba zoper dokončno odločbo ni mogoča, pač pa je vlogo mogoče obravnavati le kot predlog za obnovo postopka.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - razlogi
V postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni možno izpodbijati ugotovljenega dejanskega stanja, prav tako vrhovno sodišče ne more ugotavljati novih olajševalnih okoliščin in ne more spreminjati izrečene kazni.