izvrševanje lastninske pravice - imisije - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost
Ob ugotovitvi nižjih sodišč, da makadamska cesta ni neposredni vzrok prelivanja meteornih vod na zemljišče, ki je last tožeče stranke (pa tudi na druga zemljišča, ki so last drugih oseb), je odločitev nižjih sodišč, da tožbeni zahtevek tožeče stranke ni utemeljen, materialnopravno pravilna.
denarna pomoč med brezposelnostjo - zamuda materialnega roka
Sodišče je tožbo zavrnilo, ker je tožeča stranka zamudila 30 dnevni zakonski rok (materialni) za uveljavitev pravice, do denarne pomoči med brezposelnostjo.
Če valutna klavzula, dogovorjena v pogodbi, ni bila več prepovedana v času odločanja o zahtevku na izpolnitev pogodbe, ni ovire za preračun obveznosti tožene stranke z upoštevanjem valutne klavzule (395. čl. ZOR v zvezi s 5. čl. zakona o deviznem poslovanju, Ur.l. RS 1/91-I). Ob prodaji avtomobila dana obljuba izročitve dveh letnih gum še ne pomeni, da je plačilo kupnine za prodani avtomobil lahko odvisno od izpolnitve le-te, ali drugače, da so bile predmet prodajne pogodbe tudi omenjene letne gume. Že zato uporaba 122. čl. ZOR, na katerega se sklicuje revident, v konkretnem primeru za odločitev o tožbenem zahtevku iz tožbe, ne prihaja v poštev.
ugotovitev meje - mejni ugotovitveni postopek - postopek, zaključen z zapisnikom, ki ni upravni akt
Mejni ugotovitveni postopek se konča s podpisom zapisnika vseh prizadetih strank (mejašev). Tak zapisnik ni upravni akt, zato zoper njega ni možna pritožba.
Dovoljenje za uporabo poslovnih prostorov se lahko izda le za časovno obdobje, za katero je izkazana pravica razpolaganja.
Ker ima tožnik zagotovljen poslovni prostor le za določen čas, ni mogoče izdati dovoljenja za uporabo tega poslovnega prostora za daljše obdobje, kot je sklenjena najemna pogodba, saj je ustrezni poslovni prostor pogoj za takšno dovoljenje.
pridobitev - državljan druge republike - neobstoj dejanskega življenja v Sloveniji
Državljan druge republike, ki je zaposlen v tujini, dejansko ne živi v RS, zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva po določbi 1. odstavka 40. člena ZDS.
odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del
Za odškodninsko odgovornost do oškodovanca notranje razmerje med naročnikom in izvajalci del niso pomembne. Oškodovancu so vsi udeleženci del na nepremičnini - naročnik in izvajalci - nerazdelno odgovorni za škodo, ki mu jo povzročijo v zvezi z izvajanji teh del.
postopek v gospodarskih sporih - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku
Kadar se pravdni stranki sklicujeta na pogodbo, samoupravni sporazum ali kakšen drug dogovor kot pravo, na podlagi katerega naj se reši spor med njima, morata to pravo zatrjevati in dokazati. Zato je zatrjevanje obstoja pogodbe in njene vsebine dejanska trditev, za katere velja v gospodarskih sporih v pritožbenem postopku omejitev po 496a čl. ZPP.
oblika pogodbe - pismenost pogodbe - obličnost poznejše spremembe pogodbe - odstop od pogodbe
12. čl. zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur.l. SRS, št. 18/74 in 34/88) določa pismenost pogodbe o najemu poslovnih prostorov. Ker spada najemnina med glavne določbe najemne pogodbe, velja predpis o obličnosti pogodb tudi za njene spremembe (2. odst. 67. čl. ZOR), nanašajoče se na plačevanje najemnine.
pridobitev - državljan druge republike - organizator javnih shodov na škodo Slovenije - kršitev javnega reda in miru - odločitev po prostem preudarku
Tožena stranka je imela zakonsko podlago za odločanje z uporabo diskrecijske pravice, odločila je v mejah pooblastila, ki ji ga daje zakon in je svojo odločitev ustrezno obrazložila.
1. Skladiščnik ne odgovarja za škodo na blagu, ki ga je prevzel v skladiščenje, če škodne nevarnosti (nenadne poplave) ni mogel odvrniti ali se ji izogniti, niti ni mogel škode preprečiti.
2. Če tožeča stranka zahteva plačilo v tuji valuti pa do tega ni upravičena, sodišče tožbo lahko zavrne.
pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - sporazum o krajevni pristojnosti - prekinitev postopka - delni umik tožbe
1. Na podlagi sporazuma iz 70. čl. ZPP o krajevni pristojnosti sodišča ni mogoče določiti mednarodne pristojnosti sodišča.
2. Mednarodna pristojnost sodišča RS se določi na podlagi mednarodne pogodbe, če te ni, na podlagi zakona RS (ZMZP), če pa v njem ni izrecne določbe o pristojnosti sodišča RS za določeno vrsto sporov, pa po določbah zakona o krajevni pristojnosti slovenskega sodišča. 3. V okoliščinah iz 2. tč. 1. odst. 213. čl. ZPP zakon sodišče upravičuje, da prekine postopek, k temu ga pa ne zavezuje.
4. V vročitev vloge o delnem umiku tožbe toženi stranki šele po zaključku gl. obr. ni bistvene kršitve določb pravdnega postopka, če je vloga prišla na sodišče predno se je tožena stranka spustila v obravnavanje glavne stvari.
ZPP (1977) člen 113, 113/3, 350, 351, 354, 354/2-13.ZOR člen 199, 200. ZT (1990) člen 30, 31.
vloge vezane na rok - brzojavna pritožba - popolnost brzojavne pritožbe - absolutna bistvena kršitev določil pravdnega postopka - če ima sodba pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti - povrnitev negmotne škode - upravičenost pravne osebe zahtevati odškodnino za negmotno škodo - nelojalna konkurenca
1. Če je brzojavno pritožbo vložila oseba, ki je pritožbo upravičena vložiti se šteje pritožba za podpisano. Če je iz nje možno ugotoviti katero sodbo izpodbija pritožnik, je pritožba popolna in pritožnik ne more uveljaviti ugodnosti iz 113/3. čl. ZPP.
2. Nejasnost razlogov v sodbi, oziroma nasprotja med njimi, so kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP samo takrat, kadar se nanašajo na dejstva, ki so odločilna za odločitev sodišča.
3. Pravna oseba ne more zahtevati odškodnine v denarju za duševne bolečine.
4. Dejanje nelojalne konkurence je samo tisto nedovoljeno dejanje, ki je bilo storjeno v konkurenci, to je pri nastopanju dveh ali več fizičnih in/ali pravnih oseb, ki zasledujejo na skupnem trgu enak ali vsaj soroden namen.
ZUP člen 67. ZUN člen 53. ZUPla člen 22.ZKZ člen 14, 14/8.
popolna vloga za izdajo lokacijskega dovoljenja - vpliv popolne vloge na odmero višine odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča
Če je bilo lokacijsko dovoljenje izdano na podlagi občinskega odloka o urbanističnem redu, se vprašanje kdaj je investitor vložil popolno vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja, ne presoja po določbah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, temveč po določbah prej veljavnega zakona o urbanističnem planiranju.
Tožeča stranka pri vložitvi tožbe na izpraznitev sobe ni navedla vrednosti spornega predmeta, kot bi morala storiti po 2. odst. 186. čl. ZPP. Ker ni bila na ta način zagotovljena pravica do revizije, ta ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392. čl. ZPP). Okoliščina, da je sodišče prve stopnje v uvodu sodbe navedlo kot vrednost spornega predmeta znesek 30.000,00 SIT z obrazložitvijo, da je od tako ugotovljene vrednosti po Zakonu o sodnih taksah odmerilo tožničine pravdne stroške, ne more vplivati na pravico strank do revizije.
ZDRS člen 40, 40/3.ZUP člen 7, 9, 175, 209, 209/3.
pridobitev - državljan druge republike - diskrecijska pravica - bistvena kršitev pravil postopka
Bistveno so kršena pravila postopka, če v odločbi, izdani z uporabo diskrecijske pravice, ni podana presoja vseh izvedenih dokazov. Predmet proste presoje dokazov so tudi izpovedbe prič, ki so bile odvezane dolžnosti varovanja uradne ali druge tajnosti.
Pogodba, ki sta jo stranki imenovali depozitna pogodba, je po vsebini posojilna pogodba z vsemi značilnostmi, s katerimi opredeljuje ZOR posojilno pogodbo (557. člen ZOR). Proti stališču, da gre za pogodbo o depozitu, govori tudi okoliščina, da ZOR ureja denarni depozit kot bančni depozit, katerega bistvena značilnost je odprtje deviznega računa in poslovanje preko njega (1035. in 1036 člen ZOR). Ne glede na to, da tožeča stranka ni banka, pogodba nima lastnih značilnosti pogodbe o denarnem depozitu.
prenehanje obveznosti - načelo pacta sunt servanda - pogodba o sofinanciranju
Bistvo načela pacta sunt servanda je, da so stranke dolžne izvrševati tiste obveznosti, ki so jih same sprejele in da se z enostransko izjavo nobena od strank svoje pogodbene obveznosti ne more rešiti. Reši se je lahko samo na dva načina: če se tako sporazume z ostalimi udeleženci obligacijskega razmerja ali če nastopi kateri od v zakonu določenih položajev, ki je dolžnosti izpolnitve odvezuje (na primer nemožnost izpolnitve iz razlogov, za katere pogodbene stranke ne odgovarjajo in podobno).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Ocena spornega predmeta, s katero tožena stranka vrednoti svoj interes na uspeh v pravdi, je v dispoziciji tožeče stranke (2. odst. 40. čl. ZPP). Ta dispozicija ni neomejena. Po 3. odst. 40. čl. ZPP se sodišče na kršitev ni primeren način priprave o pravilnosti navedene vrednosti, kadar je ta navedena očitno prenizko ali previsoko. Vendar sme sodišče to storiti samo na pripravljalnem naroku ali na prvi glavni obravnavi pred pričetkom obravnavanja glavne stvari. Do tedaj sme tudi tožena stranka opozoriti sodišče na primernost ocene spornega predmeta, kasneje pa so stranke in sodišče vezano na navedbo vrednosti v tožbi in te vrednosti v nadaljnjem postopku ni več mogoče spreminjati.