ZNZGP člen 17, 22.ZUP člen 263, 263/1-5, 267, 267/1, 267/1-5.
ničnost odločbe o nacionalizaciji
Ničnostni razlog po 5. točki 267. člena ZUP ni podan tudi če gre za očitno kršitev materialnega predpisa (o nacionalizaciji), če v tem materialnem predpisu taka kršitev ni izrecno določena, da ima za posledico ničnost. Razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici iz 5. tč. 1. odst. 265. člena ZUP je podan, če je odločba posledica ravnanja druge osebe in ne samega organa, ki je to odločbo izdal.
Izrekanje inšpekcijskega ukrepa po 3. odstavku 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ni vezano na dokončanje postopka za izdajo lokacijskega dovoljenja, če investitor nadaljuje z gradnjo kljub izdanemu ukrepu, po katerem mora gradnjo ustaviti.
pridobitev - državljan druge republike - nebivanje v Sloveniji - pojem dejanskega življenja v določenem kraju
Samo na podlagi dejstva, da je določena oseba zaposlena v tujini, še ni mogoče povsem zanesljivo sklepati, da ta oseba dejansko ne živi v Republiki Sloveniji.
ZP člen 185-2, 216, 221, 221/1. ZTVCP člen 227/1-5, 227/1-8, 41/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnih določb - vožnja po nasprotni strani cestišča
Iz opisa dejanja v pravnomočni odločbi organa prve stopnje je jasno razvidno, da se kaznovanemu očita kršitev 41. člena ZTVCP oziroma da je zapeljal prek namišljene sredine vozišča v trenutku, ko je iz nasprotne smeri prihajalo drugo vozilo. Takšnemu opisu dejanja povsem ustreza pravna opredelitev po 5. točki 1.odstavka 227. člena ZTVCP, tako kot predlaga v svoji zahtevi javni tožilec.
denacionalizacija podjetij in kapitala - vpliv z odločbo o naturalizaciji priznanega jugoslovanskega državljanstva po podržavljenju premoženja na položaj denacionalizacijskega upravičenca
Če je bilo osebi po podržavljenju njenega premoženja jugoslovansko državljanstvo priznano z odločbo o naturalizaciji, in ne z zakonom ali mednarodno pogodbo, nima položaja upravičenca po 9. oziroma 10. členu zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I) in 31/93 - ZDen).
Spor po tožbi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe je premoženjskopravni spor iz 3. odstavka 382. člena ZPP tudi v primeru, ko gre za vprašanje nedopustnosti stanovanjske izvršbe in ko tožnik utemeljuje zahtevek s trditvijo, da je pridobil zakonito podlago za uporabo stanovanja, zaradi česar zoper njega ni dopustna izvršba na podlagi izpraznitvenega izvršilnega naslova, ki ga je upnik izposloval zoper dolžnika iz obravnavane izvršbe.
Za zagotovitev pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva pa mora tožnik vrednost spornega predmeta navesti že v tožbi (2. odstavek 186. člena ZPP). Ker tožeča stranka v tožbi vrednosti spornega predmeta sploh ni navedla, si pravice do revizije ni zagotovila.
ZTPVI člen 5, 5-2, 95, 111.ZUP člen 249, 249/1-1, 249-2, 256.
družinska invalidnina - obnova postopka po uradni dolžnosti
Tožba je bila zavrnjena, ker v obnovi postopka, ki se je začel po uradni dolžnosti, prvostopnemu in drugostopnemu organu ni uspelo pridobiti upravnega spisa tožeče stranke in s tem tudi odločbe, ki naj bi bila predmet te obnove, s katero naj bi bila tožeči stranki po takratnem zveznem organu ukinjena pravica do družinske invalidnine, sama tožeča stranka pa te odločbe ni priložila predlogu za obnovo postopka oziroma predložila organu, ker jo je ob prejemu l. 1957 zaradi prizadetosti raztrgala.
ZZZDR člen 86, 96, 96/2.ZPP člen 13, 13/1, 13/2, 129, 129a.
rok za vložitev tožbe - predhodno vprašanje - višina preživnine - izpodbijanje očetovstva - očetovstvo - arbitrarnost
Kot predhodna se ne morejo reševati vprašanja očetovstva oziroma materinstva niti vprašanja veljavnosti oziroma razveze zakonske zveze. Vprašanja osebnega statusa ne morejo biti vezana le na osebe, ki so bile stranke v postopku, ampak morajo učinkovati erga omnes. Odločitev o teh vprašanjih mora biti zato po ustaljeni sodni praksi sprejeta po postopku, predpisanem v Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
povzročitev škode - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - izguba opore zaradi poglobitve (izkopa) zemljišča pod temelji zidu
Toženi stranki se zato, ker je v že obstoječi podporni zid na nedopusten in protipraven način posegla tako, da ga je spodkopala, nalaga le to, da temu že obstoječemu zidu zgradi oporo, ki je zid, kot sta ugotovili nižji sodišči, več nima. Toženi stranki se zato ne nalaga "črna gradnja" novega zidu, ampak le sanacija že obstoječega.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - nebivanje v Sloveniji - delo v tujini - pojem dejanskega življenja v Sloveniji
Oseba, ki je zaposlena v tujini in le občasno prihaja v Republiko Slovenijo, kjer ima stalno prebivališče, ne izpolnjuje zakonskega pogoja za sprejem v državljanstvo glede dejanskega življenja v Republiki Sloveniji.
Določba 31. člena zakona o denacionalizaciji izrecno veže vzpostavitev lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču na denacionalizacijskega upravičenca, to je prejšnjega lastnika zemljišča. Njegov pravni naslednik ima po 15. členu tega zakona le položaj osebe, ki je upravičena za uveljavljanje pravic po zakonu o denacionalizaciji, ne pa tudi položaja denacionalizacijskega upravičenca.
prenehanje stanovanjskega razmerja - odpoved - prazna družinska stanovanjska hiša v solasti imetnika in uporabnikov - nedograjena hiša - če za dograditev poskrbi stanodajalec
Namen 60. čl. ZSR (v konkretnem primeru se ZSR uporablja na podlagi 158. čl. SZ) je bil, da imetnik stanovanjske pravice skupaj z uporabniki ne zaseda tujega stanovanja, če ima na razpolago primerno lastno stanovanje. Zato so podani pogoji za odpoved stanovanjskega razmerja ne le, če je stanovanje oz. hiša v izključni lasti imetnika stanovanjske pravice, ampak tudi tedaj, če je v solasti imetnika stanovanjske pravice in uporabnikov stanovanja.
Določilo 3. odst. 60. čl. ZSR ne izključuje možnosti, da stanodajalec sam omogoči, da se dogradi družinska stanovanjska hiša, katere dokončanje ne bi bilo možno zaradi slabega gmotnega položaja imetnika stanovanjske pravice in uporabnikov stanovanja, ter na tak način doseže izpraznitev svojega stanovanja. Toda takšna izpolnitev pogojev iz 3. odst. 60. čl. ZSR, ki je v celoti odvisna od tožeče stranke, mora priti do izraza v izreku sodbe.
Od izpolnitev le-te je namreč odvisna utemeljenost odpovedi konkretnega stanovanjskega razmerja in obveznost tožene stranke, da v določenem roku izprazni stanovanje tožeče stranke.
Zamenjava stanovanj po ZSR ni bila dovoljena, če je bila navidezna (4. točka člena 23.3 ZSR). Za navidezno zamenjavo pa se je mdr. štela zamenjava, pri kateri eden izmed imetnikov stanovanjske pravice dejansko ni izvršil zamenjave (člen 23.4 ZSR). Nobenega dvoma ne more biti, da je kot pravkar citirani primer navideznosti zamenjave stanovanj treba šteti primer, ko eden izmed imetnikov stanovanjske pravice (pogodbenikov pogodbe o zamenjavi, ki sicer lahko ustreza vsem drugim zahtevam členov 23 do 25 ZSR) sploh ni imel namena, da bi se vselil v stanovanje, pridobljeno s pogodbo o zamenjavi, in se vanj tudi dejansko ni vselil.
ZDRS člen 40, 40/1. ZUS (1977) člen 33, 33/3, 39, 39/2.ZUP člen 209, 209/3.
pridobitev - državljan druge republike - nebivanje v Sloveniji - rešitev upravnega spora brez upravnih spisov - pomanjkljiva obrazložitev
Sodišče je tožbi ugodilo, ker tožena stranka ni predložila upravnih spisov in ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, na katera dejstva in okoliščine je oprta odločitev.
izvršba sodne odločbe izdane pred uveljavitvijo SZ - razveza zakonske zveze - najpotrebnejši prostori - odkup stanovanja
Razvezani zakonec, ki mu je s sklepom sodišča naložena izselitev iz stanovanja, potem ko mu bodo preskrbljeni najpotrebnejši prostori, ne izgubi pravico do uporabe stanovanja, zato ker je bivši imetnik stanovanjske pravice stanovanje odkupil.
Toženec ni bil stranka prodajne pogodbe, tožnica pa glede uporabe stanovanja v razmerju do toženca ni mogla s pogodbo dobiti več pravic, kot jih ima po uvodoma omenjenem pravnomočnem sklepu sodišča. Zato sklenjena prodajna pogodba ne more biti v škodo tožencu.