denarne obveznosti - valuta obveznosti - razlaga dogovorjene valutne klavzule v zvezi s predpisi po osamosvojitvi RS
Cena za blago je bila določena v tuji valuti - italijanskih lirah, dogovorjeno pa je bilo plačilo v dinarski protivrednosti po srednjem tečaju NBJ na dan plačila. Tožnica je preostanek kupnine plačala dne 9.11.1991 in sicer z nakazilom zneska 53.298,60 SIT. V času med sklenitvijo pogodbe in plačilom je Slovenija postala samostojna država s svojo valuto. Dne 8.10.1991 je začel veljati Zakon o denarni enoti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 17/91), ki je določil za denarno enoto tolar. Po 3. čl. tega zakona je določila tečaje tujih valut Banka Slovenije. Zaradi navedenih sprememb sta sodišči prve in druge stopnje lahko upoštevali dogovorjeno valutno klavzulo le tako, da sta presojali tožničino obveznost v času plačila dne 9.11.1991 z upoštevanjem tedanjega tečaja tuje valute, kot ga je določila Banka Slovenije. Tečaja NBJ, ki ga je vsebovala pogodba z dne 26.5.1991 in ki je bil tedaj veljaven tečaj v Sloveniji, ob času tožničinega plačila ni bilo mogoče več upoštevati.
Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je vezano tudi revizijsko sodišče, izhaja, da sta tožnica in C približno 8 do 10 let (vse do smrti) živela v skupnem gospodinjstvu in ekonomski skupnosti. Med njima je obstojalo intimno prijateljstvo, tožnica je za C skrbela in mu je nudila pomoč tudi v času bolezni. Njuna življenjska skupnost se je tudi navzven manifestirala kot zakonska zveza. Pri takem položaju sta sodišči pravilno presodili, da je obstajala med partnerjema dalj časa trajajoča življenjska skupnost.
Pri določanju odškodnine za negmotno škodo je treba upoštevati vse kriterije, ki jih določa 200. čl. zakona o obligacijskih razmerjih. Poleg stopnje bolečin in njihovega trajanja je važen tudi pomen prizadete dobrine in namen te vrste odškodnine. Sodišče pa mora gledati tudi na to, da odškodnina ne bi šla na roke težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Konkretno določena odškodnina ne sme preseči okvirov, v katerih se v sodni praksi določa odškodnina za razne vrste škod vse do katastrofalne škode. Paziti pa je treba tudi na razmerja med posameznimi vrstami negmotne škode.
dovoljenje za začasno prebivanje - upravičen razlog za dovoljenje
Upravičen razlog za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje je lahko podan tudi v primeru, ko obstaja več posameznih okoliščin, ki sicer vsaka za sebe ne predstavlja upravičenega razloga za izdajo tega dovoljenja.
ZUP člen 249, 249/1-7, 256, 256/2. ZUS (1977) člen 42, 42/2.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev gostinskega lokala in vzpostavitev prejšnjega stanja - obnova postopka - obnovitveni razlogi - nova dejstva in novi dokazi - nepooblaščen organ
Če tožeča stranka ni verjetno dokazala okoliščin, na katere opira predlog za obnovo postopka (razloga iz 1. in 7. točke 249. člena ZUP) je tožena stranka pravilno po 2. odstavku 256. člena ZUP predlog za obnovo postopka zavrgla.
zahteva za varstvo zakonitosti - prekoračitev tožbenega zahtevka (sojenje ultra petitum ali extra petitum) - pravni interes tožeče stranke za pritožbo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sojenje ultra petitum ali extra petitum je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka. S takšnim sojenjem je kršeno načelo dispozitivnosti tudi v škodo tožeče stranke. Zato tožeči stranki ni mogoče odreči pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sodbo, s katero je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek, ali pa odločilo drugače, kot se je tožbeni zahtevek glasil.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - vrednost glavnega zahtevka - spor majhne vrednosti
Za ugotovitev vrednosti spornega predmeta je odločilna samo vrednost glavnega zahtevka; obresti, pravdni stroški in druge stranske terjatve se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek.
komasacija - dodelitev zemljišč iz komasacijskega sklada
Sodišče je tožbo zavrnilo, ker so pri tožeči stranki v zvezi z dodelitvijo zemljišč iz komasacijskega sklada upoštevani pogoji glede oblike, lege, površine, vrednosti in zaokroženosti po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih (88. in 90. člen).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - postopek v gospodarskih sporih
V času, ko se je začel postopek, je veljala novela ZPP iz leta 1990, po kateri v gospodarskih sporih ni revizije, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 45.000,00 SIT. Vrednost spornega predmeta v tej zadevi pa je 10.000,00 SIT, kar ni zadosti za dovoljenost revizije.
URS člen 15, 43, 80, 82, 87, 157.ZVDZ člen 1, 2, 20, 93, 109. ZUS (1977) člen 66.
potrditev mandatov poslancev državnega zbora - način izvolitve
Če je v zakonu o volitvah v državni zbor v 1. odstavku 93. člena določeno pravilo o načinu izvolitve, v 2. odstavku istega člena pa izjema od tega pravila, ni mogoče tega razlagati v obratnem smislu, da je potrebno najprej uporabiti pri načinu izvolitve izjemo in nato šele pravilo. Taka razlaga je v nasprotju z voljo zakonodajalca, da je določil tak vrstni red in s splošnimi pravili zakonodajne tehnike.
ugotovitev (dopolnitev) dejanskega stanja na drugi stopnji - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ugotovitev novega dejstva pri sojenju na 2. stopnji izven upravičenj iz 1. - 3. točke 373. čl. ZPP je relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka samo, če je vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Okoliščina, da je pritožničin mož sodnik sodišča, ki bi moralo odločati o pritožbi, predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ki bo odločalo na drugi stopnji.
URS člen 15, 43, 82, 87, 157.ZVDZ člen 1, 68 - 98, 109.ZPos člen 6, 7, 8. ZUS (1977) člen 66.
uveljavljanje ustavne aktivne volilne pravice - zahteva za sodno varstvo
Sodišče je zahtevo za sodno varstvo po 66. členu ZUS zavrnilo. Tožnik ni izkazal kršitve njegove ustavne aktivne volilne pravice (43. člen) niti na volitvah poslancev državnega zbora RS dne 6.12.1992 v volilni enoti, niti, ko je državni zbor odločal o potrditvi poslanskih mandatov dne 23.12.1992 in je s sklepom zavrnil njegovo pritožbo zoper poročilo Republiške volilne komisije v zvezi z načinom izvolitve poslancev državnega zbora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STATUSNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00771
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-10, 358, 385/3.ZPod člen 188, 188/1, 188/1-4, 188/2.
sposobnost biti stranka - pravno nasledstvo - statusne spremembe podjetja - prenehanje podjetja - pripojitev - spojitev - likvidacijski postopek - organizacijske spremembe oziroma spremembe statusa podjetja - pravica do povračila škode zaradi protipravnega ravnanja državnega organa
1. Trditev, da tožena stranka ni pravni naslednik prvotnega dolžnika, izrečena prvič šele v reviziji, je uveljavljanje nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
2. Pri prenehanju podjetja zaradi pripojitve ali spojitve ni likvidacijskega postopka.
3. Sprememba statusa podjetja (iz podjetja v družbeni lastnini v podjetje v mešani lastnini) ter organizacijske spremembe podjetja nimata za posledico pretrganje kontinuitete.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
V predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča navedeno dejstvo, da je brat oz. sin tožencev sodnik Višjega sodišča v ... , je po presoji Vrhovnega sodišča RS takšen razlog, ki narekuje določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje o tej pravdni zadevi.
zahteva za sodno varstvo - varstvo volilne pravice - sklep državnega zbora o potrditvi mandatov poslancev kot posamičen akt - delitev mandatov
Sklep državnega zbora o potrditvi mandatov poslancev je posamični akt. Pri ugotavljanju izida volitev poslancev v Državni zbor se pri delitvi mandatov najprej uporabi določba 1. odstavka 93. člena zakona o volitvah v Državni zbor in nato določba 2. odstavka istega člena, ki omogoča, da se v posameznih volilnih enotah izvoli različno število poslancev. Kandidat za poslanca ni upravičen v imenu vseh volivcev vlagati zahteve za sodno varstvo, zaradi neenakega števila poslancev v posameznih volilnih enotah.
Zamudne obresti zadenejo samo dolžnika, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti. Obveznost tožene stranke pa je bila storitvena, ne denarna, zato so ji bile napačno naložene zamudne obresti.
ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2.ZD člen 132.
izvenzakonska skupnost - skupno premoženje - delež - obseg zapuščine
Ob smrti I. K. je prenehala izvenzakonska skupnost (tožničin delež na skupnem premoženju, pridobljenem v izvenzakonski skupnosti, je v obravnavanem primeru podlaga za izločitev iz zapuščine). Hkrati je bilo uvedeno dedovanje po njem (132. čl. ZD). Primerjava vrednosti spornega nepremičnega premoženja ob smrti I. K. ter sklepanje o tožničinem deležu na spornih nepremičninah na podlagi tako ugotovljenega razmerja, je zato materialnopravno pravilna.
Če investicije v sporne nepremičnine, ki so bile opravljene po smrti I. K. niso mogle vplivati na tožničin večji stvarnopravni delež, tudi nasprotnega učinka zanjo niso mogle imeti. Le vrednost nepremičnin se je z njimi povečala, kar pa na velikost solastninskih deležev v konkretnem primeru ne more imeti nobenega vpliva.