pogodba o dosmrtnem preživljanju - takojšen prenos lastnine - preužitkarska pogodba - neznosnost skupnega življenja - razveza pogodbe - analogna uporaba ZD
Če tožnika želita, da bi na kmetiji delala in sogospodarila kot pred sklenitvijo preužitkarske pogodbe, da pa tožencev sicer ne bi odganjala od hiše, to ne kaže na neznosnost skupnega življenja, temveč na nezadovoljstvo s položajem, v katerem sta se tožnika glede gospodarjenja na posestvu znašla po izročitvi le-tega tožencema. Njuno nezadovoljstvo, ki je, vir za zatrjevane spore med strankami, pa ni razlog za poseg v trajno pogodbeno razmerje (analogna uporaba 2. in 3. odst. 120. čl. ZD.
Ob upoštevanju v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljenega dejstva, da so bile nepremičnine, katerih izročitev se v tej pravdni zadevi zahteva, predno je na njih pridobila lastninsko pravico tožeča stranka, skupna lastnina tožene stranke in njenega bivšega moža ..., je zaključek nižjih sodišč, da tožena stranka na podlagi direktnega pravnega razmerja s tožečo stranko ni mogla pridobiti prav nobenih upravičenj na podlagi ZSR ali sedaj veljavnega SZ, materialnopravno pravilen. Omejitve lastninske pravice, ki imajo podlago v ZSR ali SZ, bi za tožečo stranko lahko nastale le kot posledica ureditve premoženjskih razmerij med toženo stranko in pravnim prednikom tožeče stranke, tj. bivšim možem tožene stranke. Ta premoženjskopravna razmerja pa so se po razvezi njene zakonske zveze uredila tako, da so vse nepremičnine, ki so predmet tožbenega zahtevka in katerih izročitev tožeča stranka kot sedanja lastnica zahteva, postale izključna last pravnega prednika tožeče stranke, saj so mu bile s pravnomočnim sklepom sodišča dodeljene ne le v izključno last ampak tudi v izključno posest brez kakršnihkoli omejitev.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka
Starši so dolžni preživljati svoje otroke (1. odstavek 123. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - Uradni list SRS, št. 14/89 - prečiščeno besedilo - v nadaljevanju ZZZDR). Višino prispevka za preživljanje pa določi sodišče v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami (79. člen ZZZDR). Ob upoštevanju dohodkov, ki jih mesečno dobivata otrokova starša, otrokovih potreb, ter tudi dejstva, da so toženčevi dohodki obremenjeni z najetimi posojili, so z odločitvijo, da mora tožena stranka plačevati mesečno preživnino v znesku 4.000 SIT, kriteriji iz 79. člena ZZZDR brez dvoma upoštevani. Zato je odločitev o določitvi preživnine na 4.000 SIT materialnopravno pravilna.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Okoliščini, da je tožnik v občini znana oseba in da bi po mnenju toženih strank nastalo vprašanje vpliva na sodišče, ne predstavljata tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
prenehanje obratovalnice - razlogi - dan prenehanja je dan vročitve drugostopne odločbe tožniku
Če samostojni obrtnik ne vodi sam obratovalnice in osebno ne dela v njej, je to lahko razlog za njeno prenehanje. Obratovalnica preneha z dnem, ko postane odločba o prenehanju izvršljiva.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca - zvišanje preživnine - ukinitev preživnine
Na podlagi vseh ugotovitev o tožničinih potrebah in toženčevih možnostih je odločitev sodišča druge stopnje o zvišanju preživnine pravilna. Prezreti ni mogoče, da ima tožnica zaradi slabega zdravstvenega stanja večje izdatke za prehrano in zdravila, razen tega pa potrebuje pri gospodinjskih delih tujo pomoč. Glede na take potrebe je pravilen zaključek, da ugotovljena pokojnina od 19.000,00 do 23.000,00 SIT, ne zadošča za njeno preživljanje. Pri tem ni odločilno, če navedeni zneski presegajo najnižjo pokojnino in zajamčeni dohodek. Zato ni mogoče pritrditi tožencu, ki meni, da so podani pogoji za ukinitev preživnine po 83. čl. cit. zakona.
Dogovor o skupni gradnji kot podlaga za pridobitev solastnega deleža na stanovanjski hiši s predpostavko skupnega delovanja s skupnim ciljem, se nanaša tudi na "adaptacijo" kot dozidavo in prezidavo stanovanjskega objekta, ki ima za posledico spremembo istovetnosti stvari.
davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti - podlaga za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega predpisa - dejansko stanje, ugotovljeno z dokončno odločbo
Očitna kršitev materialnega zakona se presoja glede na dejansko stanje, ugotovljeno z dokončno odločbo. Zato dokončne odločbe ni mogoče odpraviti po nadzorstveni pravici na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v tem postopku.
ugotovitev obsega zapuščine - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Glede na okoliščine konkretnega primera utemeljenosti tožnikovega zahtevka do stanovanja in garaže niti ni bilo potrebno presojati po določbah 32. čl. Zakona o dedovanju, ampak so podlaga zanjo v času gradnje veljavna pravna pravila civilnega prava, ki se nanašajo na pridobivanje lastninske pravice z gradnjo. Kolikor se tožnikov zahtevek nanaša na izločitev solastninskega deleža na hlevu, pa nudijo dosedanje dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje dovolj podlage za zaključek, da delež 1/4, ki je bil izločen iz zapuščine, ne presega tožnikovega prispevka k povečanju zapustnikovega premoženja, čeprav ni bil izvršen podrobnejši vrednostni izračun.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
V dosedanjem postopku sta obe pravdni stranki predlagali izvedbo dokazov, s katerimi dokazujeta obstoj dejstev, na katera opirata svoj zahtevek (tožeča) oziroma ugovore (prvotožena). S strani prvotožene stranke predlagani dokaz z ogledom kraja nezgode, glede katerega sodišča v dosedanjem postopku še niti ni odločilo, da ga bo izvedlo (2. odstavek 220. člena ZPP), in če ga bo, kako ga bo izvedlo, saj obstaja možnost izvedbe tega dokaza tudi na način iz 224. člena ZPP, je le eden izmed številnih dokaznih predlogov. Pretežni del doslej ponujenih dokazov obeh pravdnih strank se nanaša na zaslišanje očividcev nezgode. Ti pa imajo, tako kot tudi tožniki, ki jih bo potrebno tekom postopka tudi zaslišati, prebivališče na območju sodišča, pri katerem je tožba vložena. Glede na to, ter ob upoštevanju določbe 224. člena ZPP, delegacija drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej pravdni zadevi prav gotovo ne bi imela za posledico, da bi se laže opravil postopek.
Stališče tožeče stranke, da domneva iz 1. odstavka 19. člena ZSR o trajnem prenehanju uporabe stanovanja velja le za primere, ko je ugotovljeno, da neuporaba traja več kot šest mesecev, je materialnopravno zmotno. Domneva, da se šteje, da gre po določenem roku za trajno prenehanje uporabe stanovanja, je v določbah ZSR namreč zato, da stanodajalcu po preteku roka ni treba več dokazovati namena trajnega prenehanja uporabe stanovanja. Kadar pa so okoliščine take, da je namen trajnega prenehanja uporabe jasen, preneha imetnik stanovanjske pravice trajno uporabljati stanovanje že ob izselitvi. Sicer pa je bilo v obravnavani zadevi ugotovljeno oboje, t.j. tako jasen namen trajne neuporabe že ob izselitvi, kot tudi več kot šestmesečna trajna neuporaba stanovanja. Ob ugotovitvi, da se je tožeča stranka v stanovanje vračala le občasno ob vikendih, pa je materialnopravno pravilen tudi zaključek nižjih sodišč, da taka uporaba stanovanja ne predstavlja uporabe v smislu 2. odstavka 1. člena ZSR.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS00711
ZPP (1977) člen 382, 382/2.ZOR člen 10, 527, 528, 529, 530, 531, 532.
prodaja s predkupno pravico - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Pravdni stranki sta sicer imeli pravico, da bi tudi drugače uredili vsebino dogovorjene predkupne pravice (velja načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij, 10. člen ZOR), vendar te možnosti nista uporabili. Zato je mogoče vsebino med njima dogovorjene predkupne pravice in način njenega uveljavljanja presojati le po določbah členov 527 - 532 ZOR. Po teh zakonskih določbah pa za kršitev predkupne pravice ne zadostuje, da predkupni zavezanec "nedvomno izraziti voljo, da stvar prodaja", čeprav pri tem predkupnemu upravičencu "ne navede pogojev prodaje".Takšno ravnanje predkupnega zavezanca ne pomeni nič drugega kot ponudbo predkupnemu upravičencu, da se pogajata in morda pogodita za sklenitev prodajne pogodbe o predmetu predkupne pravice - in to, gledano s stališča določb členov 527 - 532 ZOR, neodvisno od predkupne pravice.
ZNP člen 112. ZTLR člen 15. ZPP (1977) člen 382, 382/2, 382/3.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - solastnina - redno upravljanje solastne stvari - postopek za ureditev razmerij med solastniki
Tožnikovo izhodiše je, da je vprašanje po tožbenem zahtevku sporne adaptacije dimne tuljave in dimnika, v katerega ta dimna tuljava steče - vprašanje rednega upravljanja solastne stvari. Četudi se vzame kot izhodišče pravne presoje to njegovo izhodišče, pa ni mogoče pritrditi njegovi graji presoje sodišča druge stopnje, da toženka ni sama legitimirana v pravdi po tožnikovi tožbi in da tožnikov tožbeni zahtevek (samo) zoper njo zato ni utemeljen. Izhodišče te tožnikove pravne razlage je mdr. večinski solastninski delež toženke, ki pa v izpodbijani sodbi ni ugotovljen. Torej ni bistvene dejanske podlage za zahtevano tožnikovo pravno presojo pasivne legitimacije toženke kot večinske solastnice nepremičnine. To zadošča za oceno, da citirana konkretna revizijska graja uporabe materialnega prava ni utemeljena.
Kljub temu pa ni odveč dvoje opozoril tožniku. Najprej na člen 15.3 ZTLR - ki govori o sodnem odločanju, kadar pride glede določenih poslov v zvezi z rednim upravljanjem stvari do spora med solastniki tj. le med solastniki, ne pa morda tudi med solastniki in tretjim, npr. imetnikom stanovanjske pravice (po zakonu o stanovanjskih razmerjih - tožnik je v tožbi svojo aktivno legitimacijo utemeljeval prav z imetništvom stanovanjske pravice) oziroma najemnikom stanovanja (po sedanjem stanovanjskem zakonu). Drugo pa je opozorilo na 112. člen zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS 30/86), ki ureja procesno plat sporov iz člena 15.3. ZTLR.
pridobitev - državljani druge republike - dejansko življenje v Sloveniji - življenje in začasno delo v tujini - meritorno obravnavanje brez upravnih spisov
Tožniki dejansko ne živijo v Republiki Sloveniji kot izhaja iz njihovih navedb. Zaradi te nesporne okoliščine in vsebine po 40. členu ZDS je sodišče, kljub temu, da tožena stranka ni poslala upravnih spisov, tožbo zavrnilo po 3. odstavku 33. člena ZUS.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjavljanja v zvezi z ugovorom neskladja domačega prava s pravom Evropske unije - prenos obveznosti družbe na družbenike
Če stranka ne pove, zakaj naj bi bile določbe 27. člena ZFPPod v nasprotju s pravom Evropske unije, potem tudi ni dolžnosti sodišča, da stranki odgovarja na nekaj, česar sploh ni zatrjevala, se pravi, zakaj določbe 27. člena ZFPPod niso v nasprotju s pravom Evropske unije. Dolžnost sodišča do opredelitve je treba razumeti na zrcalen način - kot odsev strankinih pravnih razčlenjevanj, argumentiranj, stališč, pogledov in razlag. Obstoja torej samo kot odgovor na strankino aktivnost - kadar pa te ni (ali je nebistvena, nesmiselna, ali pa pomeni celo zlorabo pravice), je tudi od sodišča ni mogoče zahtevati. Ali drugače: Na razloge se odgovarja z razlogi - če teh ni, tudi ni (in ne more biti) odgovora.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20062
KZS člen 45, 45-7, 141, 141/1, 141/2.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev kazenskega zakona - pomen izrazov - družbeno pravna oseba - poneverba
Zavarovalniška družba, v kateri je udeležen tako družbeni kot zasebni kapital, spada v krog tistih organizacij, ki se po izrečni določbi zakona uvrščajo med družbeno - pravne osebe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20051
ZKP člen 391, 391-3, 391-4. KZJ člen 8, 8/2.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - neznatna družbena nevarnost
Obdolženec je vsa tri kazniva dejanja storil v razmaku štirinajstih dni in na tak način, da kažejo obdolženčevo svojevrstnost pri reševanju problemov, pri čemer obdolženec posega v temeljne človekove svoboščine in v nedotakljivost stanovanja, obdolženčevo prejšnje življenje tudi odraža njegov način reševanja zadev, ko je bil že kot mladoletnik obsojen na mladoletniški zapor, nato obravnavan za premoženjske delikte in za posilstvo na daljšo zaporno kazen, zato je višje sodišče pravilno sklepalo, da ni utemeljena uporaba inštituta neznatne družbene nevarnosti.
ZUN člen 54, 55, 65, 82. Zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju člen 3.ZUP člen 4, 243.
lokacijsko dovoljenje - sprememba - uporaba neveljavnega predpisa
Sodišče je tožbi ugodilo, ker sta prvostopni organ in tožena stranka pri svojih odločitvah uporabila urbanistični predpis (zazidalni načrt), ki je prenehal veljati 8.9.1989, ko je začel veljati občinski odlok o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) na istem območju, ki ga pa prvostopni in drugostopni organ sploh ne omenjata. S tem sta kršila določbe 82. člena ZUN in 3. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur. l. RS, št. 48/90).