dovoljenje za začasno prebivanje - zamuda tridnevnega pritožbenega roka
Sodišče je tožbo zavrnilo, ker je tožeča stranka zamudila zakonski tridnevni rok za vložitev pritožbe proti prvostopni odločbi in je bila zato z izpodbijano odločbo njena pritožba kot prepozna zavržena.
ZUP člen 144, 144/1, 144/2, 145, 145/1, 146. ZUS (1977) člen 39, 39/1, 39/2.
predhodno vprašanje - uveljavljanje novih dejstev in dokazov v tožbi
Če je odločitev o stvari odvisna od rešitve predhodnega vprašanja ga lahko reši SDK v kontrolnem postopku čeprav spada njegovo reševanje v pristojnost sodišča. Učinkuje samo v stvari, v kateri je bilo rešeno in ne pomeni meritorne odločitve o njem.
Sodišče dejstev in dokazov, ki jih ni stranka uveljavljala že v upravnem postopku, ampak prvič šele s tožbo, pri odločanju ne upošteva. Možna je samo obnova upravnega postopka.
ZTuj člen 19, 19/3-1, 19/3-2.ZUP člen 7, 9, 159, 209, 209/2.
dovoljenje za začasno prebivanje
Sodišče je tožbi ugodilo, ker prvostopni organ in tožena stranka, kljub tožnikovim navedbam, nista ugotovila dejanskega stanja v zvezi z okoliščino ali je ali ni tožniku kako drugače zagotovljeno preživljanje v Republiki Sloveniji.
Fizična oseba sme prodati rabljeno vozilo brez prometnega davka trgovcu, ki to vozilo kupi za nadaljnjo prodajo, le če se ji plačilo nakaže na žiro račun.
davki in prispevki od osebnega dohodka - sredstva za prehrano med delom kot stroški poslovanja
Sredstva za prehrano med delom, s katerimi se bremenijo stroški poslovanja, se lahko izplačajo mesečno največ do višine, določene v 39. čl. splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
Pogoje za prodajo proizvodov iz 6. tč. zakona brez prometnega davka določa 7. čl., ki v zadnjem odstavku za fizične osebe določa kot pogoj za prodajo brez davka plačilo na žiro račun.
Sodišču so bile obsojenčeve družinske razmere dobro znane in je ob izrekanju zaporne kazni lahko tudi pričakovalo, kaj bo to pomenilo za obsojenčevo družino, zato niso podani zakonski pogoji za izredno omilitev kazni.
spor o pristojnosti - prenos krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti
Ker je zasebni tožilec zaposlen kot namestnik javnega tožilca pri temeljnem tožilstvu, ki dela na območju temeljnega sodišča, ki je sprožilo spor o pristojnosti, je to tako tehtna okoliščina, da je v sporu o pristojnosti najbolj pomembno določiti prenos krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti.
stavbna zemljišča - vzpostavitev lastninske pravice na stavbnem zemljišču - ZDen ni pravna podlaga za odločitev o stvari
O vzpostavitvi lastninske pravice neposredno v korist pravnih naslednikov, ki niso denacionalizacijski upravičenci, ni mogoče odločiti v upravnem postopku po zakonu o denacionalizaciji.
Zavrnjena vloga stranke za odložitev izvršbe, ker ni izpolnjen noben pogoj iz 281. člena ZUP. Inšpektor ni dolžan posebej ugotavljati in dokazovati javno korist za opravo izvršbe.
ugotovitev vrste prostora - lokacijsko dovoljenje kot nepogoj za spremembo nekega prostora v poslovnega
Poleg gradbene zasnove in gradbene izvedbe prostora, lahko vpliva na značaj prostora tudi njegova uporaba, zlasti, če je slednja vplivala na eventualne preureditve prvotnega poslovnega prostora.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka
Starši so dolžni preživljati svoje otroke (1. odstavek 123. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - Uradni list SRS, št. 14/89 - prečiščeno besedilo - v nadaljevanju ZZZDR). Višino prispevka za preživljanje pa določi sodišče v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami (79. člen ZZZDR). Ob upoštevanju dohodkov, ki jih mesečno dobivata otrokova starša, otrokovih potreb, ter tudi dejstva, da so toženčevi dohodki obremenjeni z najetimi posojili, so z odločitvijo, da mora tožena stranka plačevati mesečno preživnino v znesku 4.000 SIT, kriteriji iz 79. člena ZZZDR brez dvoma upoštevani. Zato je odločitev o določitvi preživnine na 4.000 SIT materialnopravno pravilna.
ZNP člen 112. ZTLR člen 15. ZPP (1977) člen 382, 382/2, 382/3.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - solastnina - redno upravljanje solastne stvari - postopek za ureditev razmerij med solastniki
Tožnikovo izhodiše je, da je vprašanje po tožbenem zahtevku sporne adaptacije dimne tuljave in dimnika, v katerega ta dimna tuljava steče - vprašanje rednega upravljanja solastne stvari. Četudi se vzame kot izhodišče pravne presoje to njegovo izhodišče, pa ni mogoče pritrditi njegovi graji presoje sodišča druge stopnje, da toženka ni sama legitimirana v pravdi po tožnikovi tožbi in da tožnikov tožbeni zahtevek (samo) zoper njo zato ni utemeljen. Izhodišče te tožnikove pravne razlage je mdr. večinski solastninski delež toženke, ki pa v izpodbijani sodbi ni ugotovljen. Torej ni bistvene dejanske podlage za zahtevano tožnikovo pravno presojo pasivne legitimacije toženke kot večinske solastnice nepremičnine. To zadošča za oceno, da citirana konkretna revizijska graja uporabe materialnega prava ni utemeljena.
Kljub temu pa ni odveč dvoje opozoril tožniku. Najprej na člen 15.3 ZTLR - ki govori o sodnem odločanju, kadar pride glede določenih poslov v zvezi z rednim upravljanjem stvari do spora med solastniki tj. le med solastniki, ne pa morda tudi med solastniki in tretjim, npr. imetnikom stanovanjske pravice (po zakonu o stanovanjskih razmerjih - tožnik je v tožbi svojo aktivno legitimacijo utemeljeval prav z imetništvom stanovanjske pravice) oziroma najemnikom stanovanja (po sedanjem stanovanjskem zakonu). Drugo pa je opozorilo na 112. člen zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS 30/86), ki ureja procesno plat sporov iz člena 15.3. ZTLR.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Dejstvo, da je pooblaščenec predlagajočih strank sodnik Višjega sodišča v ..., po presoji vrhovnega sodišča predstavlja tehten razlog za postopanje po določbi 68. člena ZPP.
plačilo carine in uvoznih davščin - osebni avtomobil - carinska črta
Blago, uvoženo v Republiko Slovenijo 8.10.1991 ali kasneje, zapade carinjenju po predpisih Republike Slovenije in po organih te države. Carinsko območje Republike Slovenije omejuje carinsko črto, ki je istovetna z državno mejo Republike Slovenije, določeno s temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.
prenehanje obratovalnice - razlogi - dan prenehanja je dan vročitve drugostopne odločbe tožniku
Če samostojni obrtnik ne vodi sam obratovalnice in osebno ne dela v njej, je to lahko razlog za njeno prenehanje. Obratovalnica preneha z dnem, ko postane odločba o prenehanju izvršljiva.
Dogovor o skupni gradnji kot podlaga za pridobitev solastnega deleža na stanovanjski hiši s predpostavko skupnega delovanja s skupnim ciljem, se nanaša tudi na "adaptacijo" kot dozidavo in prezidavo stanovanjskega objekta, ki ima za posledico spremembo istovetnosti stvari.