avtorska pogodba - pismenost pogodbe - realizacija pogodbe - pogajanja - stroški s pripravami za sklenitev pogodbe
Kot sta pravilno sklepali sodišči prve in druge stopnje, sama pogodba sicer ni bila pismena (56. člen ZAP), vendar je bila ta pomanjkljivost sanirana, saj je bila pogodba v vseh bistvenih sestavinah realizirana (2. odstavek 107. člena ZOR).
Časovno opredeljeno je od spremembe dogovora glede skladbe dalje, predmet pogodbe postala uvertura in ne več kantata. Glede kantate pa je dokazni postopek na prvi stopnji pokazal, da je tožena stranka v sporazumu s tožnikom delo uvrstila na abonmajski program, kar je bilo tudi ustrezno objavljeno.
Ker tožena stranka ni izvajalec vokalne glasbe, je za realizacijo izvedbe kantate potreben tudi zbor. Zato vseh pogovorov, dopisov med strankama in objave programa ni mogoče šteti za novo-pismeno pogodbo o izvedbi kantate, ampak kot pravilno ugotavljata obe sodišči za pogajanja (30. člen ZOR).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS00653
ZOR člen 124. ZPP (1977) člen 2.
licenčna pogodba - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - vezanost sodišča na zahtevek
Sodišče druge stopnje je svojo odločitev oprlo na ugotovitve prvostopnega sodišča, da sta po odstopni izjavi z dne 20.4.1987 pogodbeni stranki še vedno sodelovali v skladu s svojimi pogodbenimi obveznostmi, pri čemer je tožnik izpovedal, da ob odstopni izjavi ni imel interesa, da se pogodba zares razdre, zato je s toženo stranko še naprej sodeloval, po odstopni izjavi pa je od tožene stranke tudi sprejemal provizijo od prodanih izdelkov. Zato je materialnopravno utemeljeno zaključilo, da sporna pogodba ni mogla biti razdrta dne 21.4.1987 (dan, ko je tožena stranka prejela navedeno odstopno izjavo).
Ker je tožnik vezal tudi nadaljnja svoja zahtevka (za prepoved nadaljnje proizvodnje in prodaje predmeta licence - gorilnikov in za vrnitev tehnične dokumentacije) na prvo uveljavljani zahtevek (za ugotovitev, da je sporna pogodba prenehala veljati navedenega dne), sta bili sodišči prve in druge stopnje dolžni ocenjevati vse tožnikove zahtevke v okviru njegovih navedb, da je sporna pogodba prenehala veljati na podlagi navedene odstopne izjave, ker tožena stranka v roku ni izdelala 1000 kosov gorilnikov (2. člen ZPP).
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - aktivna vojaška oseba
Aktivne vojaške osebe v JLA niso upravičene do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, saj niso plačevale prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Ker tako v konkretnem primeru ocenjena vrednost nedenarnega zahtevka ne dosega zneska, ki bi po 3. odst. 382.čl. ZPP dopuščal revizijo, je moralo revizijsko sodišče reviziji strank, ki se nanašata na odločitev o omenjenem zahtevku zavreči kot nedovoljeni (392.čl. ZPP). Kolikor se tožničina revizija nanaša tudi na to odločitev sodišča druge stopnje, čeprav tega izrecno ne omenja, bi lahko bila predmet obravnavanja le razlika v znesku 25,00 SIT, ki pa dne 22.5.1992, ko je tožnica zahtevala valorizacijo svojega denarnega zahtevka na 300.000,00 SIT, za pravico do revizije ni zadoščala.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - pravica zavezanca
Pravica zavezanca, da denacionalizirano nepremičnino uporablja za svojo dejavnost še določeno dobo, je sestavni del oblike denacionalizacije, ki jo zakon o denacionalizaciji ureja v 1. in 2. odstavku 22. člena. O tej pravici in njenem trajanju odloča organ, ki vodi postopek denacionalizacije.
Sodišču so bile že ob izrekanju kazni znane vse okoliščine, ki jih obsojenčeva starša uveljavljata v zahtevi, saj jih je tudi upoštevalo kot olajševalne okoliščine, zato je vrhovno sodišče ugotovilo, da niso podani zakonski pogoji za izredno omilitev kazni.
"Izjava o kompenzaciji" podpisana od obeh strank dolžniško upniškega razmerja, opremljena z žigi obeh strank, v kateri stranki izjavljata, da medsebojne terjatve kompenzirata, je pravilna in verodostojna listina po zakonu o računovodstvu za knjiženje poslovnega dogodka.
kontrola pravilnosti izplačevanja davkov pravnih oseb, zoper katere se vodi stečajni postopek - nagrada stečajnemu upravitelju
SDK je v okviru interne kontrole upravičena kontrolirati, ali pravna oseba oz. stečajna masa, zoper katero se vodi stečajni postopek, pravilno obračunava in vplačuje davke.
Sodišče ne more rešiti spora, če tožena stranka ne predloži upravnih spisov in je sporno dejansko stanje, saj presojo zakonitosti upravnega akta praviloma opravi na podlagi dejanskega stanja ugotovljenega v upravnem postopku.
zahteva za sodno varstvo - varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila - nevarnost voznika
Podlaga za izrekanje varnostnega ukrepa prepovedi vožnje motornega vozila je nevarnost voznika, ki se nakazuje v dveh okoliščinah in sicer iz prejšnje kaznovanosti, ali pa iz narave storjenega prekrška. Da je kaznovani nevaren voznik, izhaja iz ugotovitev, da je najprej odklonil strokovni pregled, ki ga je odredil policist in da je kasneje, kljub temu, da mu je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje, vozil avtomobil, s čimer je le še potrdil, da ne upošteva pravil varnega obnašanja v cestnem prometu. To pa tudi kaže na večjo stopnjo odgovornosti kaznovanega in da ga je zato šteti kot nevarnega voznika, ki ga je treba za določen čas izločiti iz prometa. Te objektivne okoliščine, ki so navedene tudi v razlogih pravnomočne odločbe, pa kažejo, da je bil podan pogoj iz 2. odstavka 39. člena zakona o prekrških, da se kaznovanemu izreče tudi varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila.
prometni davek od posebnih iger na srečo - davek na dobitek od posebnih iger na srečo
Po 3. odstavku 35. člena zakona o prometnem davku se že samo opravljanje storitev fizičnim osebam šteje za plačano realizacijo ne glede na dogovorjeni čas in rok plačila. Zato okoliščina, da tožeča stranka (morda) plačil za opravljene storitve ni prejela takrat, ko so bile storitve opravljene, ampak pozneje, na nastanek obveznosti obračuna in vplačila davka ne vpliva.
Občani niso zavezani k plačilu davka na dobitke od posebnih iger na srečo.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - civilna oseba v JLA - nezavarovana za primer brezposelnosti
Civilne osebe v nekdanji JLA niso bile zavarovane za primer brezposelnosti po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 12/92). Tudi odloki, ki so urejali JLA, niso urejali zavarovanja po splošnih predpisih. Zato tožnik kot civilna oseba v nekdanji JLA nima pravice do nadomestila za primer brezposelnosti.
Tožena stranka v roku 60 dni ni odločila o vlogi tožeče stranke, da izda dovoljenje za poslovanje hranilnice. Tudi v naknadnem roku 7 dni ni odločila. Ker se šteje, da je odločila nepravilno, je sodišče tožbi ugodilo in toženi stranki naložilo, da odloči o vlogi tožeče stranke.
Glede na to, da je pretres možganov med poškodbami, ki jih izvedenci ocenjujejo enkrat kot lahke, v drugih primerih pa kot hude in glede na različna mnenja zdravnikov o posledicah obravnavane poškodbe v konkretnem primeru, to je o posledicah, ki so sestavni del opisa kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po 1. odstavku 53. člena KZS, se je senatu vrhovnega sodišča vzbudil precejšen dvom o resničnosti v pravnomočni sodbi ugotovljenih posledic. Vsi štirje obtoženci so oškodovanca skupno pretepli tako, da so ga udarjali z rokami in nogami, dokler ga niso zbili na tla, nakar so ga brcali še na tleh ležečega, torej so ga fizično maltretirali z namenom, da ga telesno poškodujejo, pri čemer so se vsi zavedali, da delujejo skupno ter da iz njihove dejavnosti pride do telesne poškodbe oškodovanca, zato jih je treba šteti za sostorilce hude ali pa lahke telesne poškodbe, ne pa za udeležence v pretepu.
Znižane davčne osnove po prodaji motornih vozil po načinu "staro za novo" pride v poštev samo, če sta prodajalec in kupec rabljenega vozila dva različna subjekta, ne pa tudi če gre za promet med organizacijskima enotama iste pravne osebe.
skrajšani carinski postopek - sporazumno ugotovljene carinske obveznosti - vrnitev preveč plačane carinske davščine
Po končanem skrajšanem carinskem postopku, ki temelji na sporazumno ugotovljenih carinskih obveznostih, ni mogoče uspeti z zahtevo za vrnitev preveč plačanih carinskih davščin.
Sklad, ki je po zakonu prenehal biti pravna oseba in ni več nosilec pravic in obveznosti, ne more biti stranka v upravnem postopku, oz. v postopku pri SDK.