• Najdi
  • <<
  • <
  • 16
  • od 50
  • >
  • >>
  • 301.
    Sklep I Pr 31/93
    21.10.1993
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00707
    ZPP (1977) člen 68.
    določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
    Kot izhaja iz tožbe sodnica ni stranka v tej pravdi (kot zmotno zatrjuje tožena stranka), ampak je tožnikova hči. Na to dejstvo pa je že reagirala predsednica Temeljnega sodišča, ki je spis dodelila v obravnavo drugi enoti. Upoštevaje navedene okoliščine, vrhovno sodišče ugotavlja, da ne gre za tak tehten razlog, ki bi opravičeval določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
  • 302.
    Sodba U 957/92-4
    21.10.1993
    CARINE
    VS10457
    CZ člen 24, 24/2.
    carinski zavezanec - izguba blaga od carinske črte do namembne carinarnice
    Carinski zavezanec za blago, ki se izgubi ali kako drugače izgine na poti od carinske črte do prevzemne carinarnice, je po 2. odstavku 24. člena carinskega zakona prevoznik oziroma oseba, ki je blago prevzela od odpravne carinarnice.
  • 303.
    Sodba II Ips 79/93
    21.10.1993
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00697
    ZOR člen 387, 414.
    zastaranje - pretrganje zastaranja - čas, ki je potreben za zastaranje - zastaranje obveznosti iz poravnave - pripoznava dolga
    Za obstoj obligacijskih razmerij, ki so nastala pred uveljavitvijo zakona o obligacijskih razmerjih, kot tudi za pravne učinke trajnih obligacijskih razmerij, je merodajno pravo, ki velja v trenutku nastanka pravnega razmerja. Glede zastaranja je leta 1966 veljal zakon o zastaranju terjatev (Ur. list FLRJ, št. 40/53, 57/54).

    Sporazum med vsemi tremi strankami je mogoče pogodbeno opredeliti le kot poravnavo o odškodnini za razlaščene nepremičnine. Za tovrstne obveznosti zakon o zastaranju terjatev ni poznal kakšnega posebnega zastaralnega roka, ampak je veljal splošni - 10 letni zastaralni rok. Po pretrganju zastaranja začnejo roki teči znova in tako se izkaže, da po zadnjem pismenem priznanju obveznosti tožene stranke (ugotovitev sodišča prve stopnje, da je to 19.6.1985) do vložitve tožbe (4.11.1988) zastaralni rok še ni potekel.
  • 304.
    Sodba II Ips 154/93
    21.10.1993
    ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO
    VS00618
    ZTLR člen 20, 33.
    lastninska pravica - pridobitev - pravnoposlovna - vknjižba v zemljiško knjigo brez pravnega naslova
    Obnova zemljiške knjige in tej sledeča napaka pri vknjižbi lastnika ne more biti veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice.
  • 305.
    Sodba III Ips 63/93
    21.10.1993
    ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00670
    ZOR člen 142, 142/3, 902, 902/3, 902/3.
    splošni pogoji pogodbe - zavarovalna polica - kasko zavarovanje - totalna škoda
    Če je zavarovalnica zavarovalca opozorila, da veljajo za zavarovalno pogodbo zavarovalni pogoji in mu te tudi izročila, oboje pa je ugotovljeno v polici, so zavarovalcu zavarovalni pogoji morali biti znani. Če ti vsebujejo določbo, da zavarovanje preneha z izplačilom zavarovalnine za uničen predmet, na podlagi iste police ni mogoče zahtevati zavarovalnine za škodo na istem avtomobilu, nastalo v prometnem zavarovalnem primeru, če je bila pri prejšnjem zavarovalnem primeru izplačana zavarovalnina za totalno škodo.
  • 306.
    Sklep II Ips 148/93
    21.10.1993
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00619
    ZPP (1977) člen 382, 382/3.
    revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarna terjatev
    Nedovoljenost revizije v premoženjskopravnem sporu zaradi prenizke navedbe vrednosti spornega predmeta.
  • 307.
    Sodba Ur 13/93
    20.10.1993
    RAČUNSKO UPRAVNI SPOR
    VS00624
    ZPD člen 9.
    prometni davek - prodaja rabljenih vozil trgovcu
    Fizična oseba sme prodati rabljeno vozilo brez prometnega davka trgovcu, ki to vozilo kupi za nadaljnjo prodajo, le če se ji plačilo nakaže na žiro račun.
  • 308.
    Sodba Ur 28/93
    20.10.1993
    RAČUNSKO UPRAVNI SPOR
    VS00673
    ZUP člen 144, 144/1, 144/2, 145, 145/1, 146. ZUS (1977) člen 39, 39/1, 39/2.
    predhodno vprašanje - uveljavljanje novih dejstev in dokazov v tožbi
    Če je odločitev o stvari odvisna od rešitve predhodnega vprašanja ga lahko reši SDK v kontrolnem postopku čeprav spada njegovo reševanje v pristojnost sodišča. Učinkuje samo v stvari, v kateri je bilo rešeno in ne pomeni meritorne odločitve o njem.

    Sodišče dejstev in dokazov, ki jih ni stranka uveljavljala že v upravnem postopku, ampak prvič šele s tožbo, pri odločanju ne upošteva. Možna je samo obnova upravnega postopka.
  • 309.
    Sodba Ur 11/93
    20.10.1993
    RAČUNSKO UPRAVNI SPOR
    VS00674
    ZSDK člen 41, 41/1, 48, 48/1, 48/2.
    kontrola pravilnosti izplačevanja davkov pravnih oseb, zoper katere se vodi stečajni postopek - nagrada stečajnemu upravitelju
    SDK je v okviru interne kontrole upravičena kontrolirati, ali pravna oseba oz. stečajna masa, zoper katero se vodi stečajni postopek, pravilno obračunava in vplačuje davke.
  • 310.
    Sodba Ur 8/1993
    20.10.1993
    RAČUNSKO UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
    VS00623
    ZUP člen 50, 50/1, 50/2.
    stranka - lastnost stranke v upravnem postopku
    Sklad, ki je po zakonu prenehal biti pravna oseba in ni več nosilec pravic in obveznosti, ne more biti stranka v upravnem postopku, oz. v postopku pri SDK.
  • 311.
    Sklep I Ips 201/93
    20.10.1993
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS20065
    ZKP člen 412.
    izredna omilitev kazni - nove okoliščine
    Smrt matere v konkretnem primeru ne more predstavljati nove olajševalne okoliščine.
  • 312.
    Sklep I Ips 182/92
    20.10.1993
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS20068
    ZKP člen 412.
    izredna omilitev kazni - znane okoliščine
    Sodišču so bile že ob izrekanju kazni znane vse okoliščine, ki jih obsojenčeva starša uveljavljata v zahtevi, saj jih je tudi upoštevalo kot olajševalne okoliščine, zato je vrhovno sodišče ugotovilo, da niso podani zakonski pogoji za izredno omilitev kazni.
  • 313.
    Sodba Ur 26/93
    20.10.1993
    RAČUNSKO UPRAVNI SPOR
    VS00710
    ZPD člen 35, 35/3.ZDO člen 25, 26, 27, 28, 29.
    prometni davek od posebnih iger na srečo - davek na dobitek od posebnih iger na srečo
    Po 3. odstavku 35. člena zakona o prometnem davku se že samo opravljanje storitev fizičnim osebam šteje za plačano realizacijo ne glede na dogovorjeni čas in rok plačila. Zato okoliščina, da tožeča stranka (morda) plačil za opravljene storitve ni prejela takrat, ko so bile storitve opravljene, ampak pozneje, na nastanek obveznosti obračuna in vplačila davka ne vpliva.

    Občani niso zavezani k plačilu davka na dobitke od posebnih iger na srečo.
  • 314.
    Sodba Ur 7/93
    20.10.1993
    RAČUNSKO UPRAVNI SPOR
    VS00625
    Zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev člen 7.
    prometni davek - oprostitev plačila prometnega davka
    Pogoje za prodajo proizvodov iz 6. tč. zakona brez prometnega davka določa 7. čl., ki v zadnjem odstavku za fizične osebe določa kot pogoj za prodajo brez davka plačilo na žiro račun.
  • 315.
    Sodba Ur 17/92
    20.10.1993
    RAČUNSKO UPRAVNI SPOR
    VS00676
    ZR člen 14.
    verodostojna listina
    "Izjava o kompenzaciji" podpisana od obeh strank dolžniško upniškega razmerja, opremljena z žigi obeh strank, v kateri stranki izjavljata, da medsebojne terjatve kompenzirata, je pravilna in verodostojna listina po zakonu o računovodstvu za knjiženje poslovnega dogodka.
  • 316.
    Sodba IV Ips 33/93
    20.10.1993
    PREKRŠKI
    VS20061
    ZPR člen 202, 202/1, 203, 203-1, 203-2, 39, 39/2.
    zahteva za sodno varstvo - varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila - nevarnost voznika
    Podlaga za izrekanje varnostnega ukrepa prepovedi vožnje motornega vozila je nevarnost voznika, ki se nakazuje v dveh okoliščinah in sicer iz prejšnje kaznovanosti, ali pa iz narave storjenega prekrška. Da je kaznovani nevaren voznik, izhaja iz ugotovitev, da je najprej odklonil strokovni pregled, ki ga je odredil policist in da je kasneje, kljub temu, da mu je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje, vozil avtomobil, s čimer je le še potrdil, da ne upošteva pravil varnega obnašanja v cestnem prometu. To pa tudi kaže na večjo stopnjo odgovornosti kaznovanega in da ga je zato šteti kot nevarnega voznika, ki ga je treba za določen čas izločiti iz prometa. Te objektivne okoliščine, ki so navedene tudi v razlogih pravnomočne odločbe, pa kažejo, da je bil podan pogoj iz 2. odstavka 39. člena zakona o prekrških, da se kaznovanemu izreče tudi varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila.
  • 317.
    Sodba Ur 6/93
    20.10.1993
    RAČUNSKO UPRAVNI SPOR
    VS00622
    SKPG člen 39.
    davki in prispevki od osebnega dohodka - sredstva za prehrano med delom kot stroški poslovanja
    Sredstva za prehrano med delom, s katerimi se bremenijo stroški poslovanja, se lahko izplačajo mesečno največ do višine, določene v 39. čl. splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
  • 318.
    Sodba U 528/93
    20.10.1993
    TUJCI
    VS10444
    ZTuj člen 19, 19/3, 21, 21/3.ZUP člen 239, 239/1.
    dovoljenje za začasno prebivanje - zamuda tridnevnega pritožbenega roka
    Sodišče je tožbo zavrnilo, ker je tožeča stranka zamudila zakonski tridnevni rok za vložitev pritožbe proti prvostopni odločbi in je bila zato z izpodbijano odločbo njena pritožba kot prepozna zavržena.
  • 319.
    Sklep I Ips 200/93
    20.10.1993
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS20069
    ZKP člen 412.
    izredna omilitev kazni - znane okoliščine
    Sodišču so bile obsojenčeve družinske razmere dobro znane in je ob izrekanju zaporne kazni lahko tudi pričakovalo, kaj bo to pomenilo za obsojenčevo družino, zato niso podani zakonski pogoji za izredno omilitev kazni.
  • 320.
    Sodba I Ips 187/93, 196/93, 198/93
    20.10.1993
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS20066
    ZKP člen 427, 429, 420, 420/2. KZS člen 53, 53/1, 54, 54/1. KZJ člen 22.
    izreden preizkus pravnomočne sodbe - precejšen dvom v resničnost ugotovljenih dejstev - lahka telesna poškodba - huda telesna poškodba - sostorilstvo
    Glede na to, da je pretres možganov med poškodbami, ki jih izvedenci ocenjujejo enkrat kot lahke, v drugih primerih pa kot hude in glede na različna mnenja zdravnikov o posledicah obravnavane poškodbe v konkretnem primeru, to je o posledicah, ki so sestavni del opisa kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po 1. odstavku 53. člena KZS, se je senatu vrhovnega sodišča vzbudil precejšen dvom o resničnosti v pravnomočni sodbi ugotovljenih posledic. Vsi štirje obtoženci so oškodovanca skupno pretepli tako, da so ga udarjali z rokami in nogami, dokler ga niso zbili na tla, nakar so ga brcali še na tleh ležečega, torej so ga fizično maltretirali z namenom, da ga telesno poškodujejo, pri čemer so se vsi zavedali, da delujejo skupno ter da iz njihove dejavnosti pride do telesne poškodbe oškodovanca, zato jih je treba šteti za sostorilce hude ali pa lahke telesne poškodbe, ne pa za udeležence v pretepu.
  • <<
  • <
  • 16
  • od 50
  • >
  • >>