ZUP člen 263, 263/3. ZGO člen 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76.
uporabno dovoljenje - razveljavitev dovoljenja po nadzorstveni pravici
Če je investitor spremenil med sporom objekt tako, da je to v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, bi moral prvostopni upravni organ odrediti odpravo pomanjkljivosti ali jih odpraviti z novim gradbenim in/ali lokacijskim dovoljenjem. Če tega ne stori, drugostopni upravni organ lahko odpravi prvostopno odločbo po nadzorstveni pravici (2. odstavek 262. člena ZUP), ker je bil na prvi stopnji očitno kršen materialni zakon.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Določitev drugega stvarno pristojnega sodišča iz razlogov 68. člena ZPP. Tožnik je sodnik sodišča, ki bi bilo stvarno in krajevno pristojno za izvedbo pravdnega postopka. Obstoji torej okoliščina, ki lahko vzbudi dvom o nepristranosti odločanja pri tem sodišču.
Uporaba strokovne ekspertize Centra za kriminalistično tehnične preiskave pri MNZ je dokaz, na katerega je sodišče lahko oprlo sodbo potem, ko je ocenilo njegovo dokazno vrednost. Tudi podatki policije o tem, kdaj se je priča odjavila in odselila, ter nato vrnila, ki so pomembni za razčiščevanje dejanskega stanja, lahko služijo kot dokaz.
služnost - prestavitev služnosti - vezanost sodišča na zahtevek
Bistvo zahtevka na prestavitev služnosti je, da vsakokratnemu lastniku gospodujočega zemljišča ne oporeka potrebe po nadaljnji uporabi služnostne poti (kot je to značilno za zahtevek na ugotovitev prenehanja služnostne pravice), temveč izhaja iz okoliščine, da obstaja druga v tožbenem zahtevku "ponujena " pot, enakovredna obstoječi služnostni poti bodisi na istem oz. drugem zemljišču istega lastnika, ali pa izjemoma - ob njegovi privolitvi - tudi na zemljišču tretjega lastnika.
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da bi za to, da bi nadomestna pot nadomestila obstoječo služnostno pot glede spravila lesa iz spodnjega dela toženčeve parcele, bilo potrebno zgraditi povezavo do parcele tožnikov na parceli tretje osebe, ki pa takšnega posega v svojo parcelo ne dovoli. Zato sta materialnopravno pravilno zavrnili tožbeni zahtevek za prestavitev služnosti.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Kot izhaja iz tožbe sodnica ni stranka v tej pravdi (kot zmotno zatrjuje tožena stranka), ampak je tožnikova hči. Na to dejstvo pa je že reagirala predsednica Temeljnega sodišča, ki je spis dodelila v obravnavo drugi enoti. Upoštevaje navedene okoliščine, vrhovno sodišče ugotavlja, da ne gre za tak tehten razlog, ki bi opravičeval določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Odlok o zneskih, na katere se mora skleniti zavarovanje proti odgovornosti za škodo, povzročeno drugim pri rabi motornega vozila.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - obseg odgovornosti - zavarovalna vsota - limit
Sodišče druge stopnje je materialnopravno pravilno uporabilo Odlok o zneskih, na katere se mora skleniti zavarovanje proti odgovornosti za škodo, povzročeno drugim pri rabi motornega vozila, ki je veljal v času škodnega dogodka in predpisoval najnižji znesek zavarovalne vsote, na katero se je moralo skleniti obvezno zavarovanje; ker ni ugotovilo, da bi tožnica sklenila pogodbo o obveznem zavarovanju za višji znesek, je drugostopno sodišče utemeljeno prav ta znesek zaradi padca vrednosti denarja na podlagi metode indeksa drobnoprodajnih cen valoriziralo na čas zadnje glavne obravnave, pravilno pa je enako metodo uporabilo tudi pri valorizaciji zneskov, ki jih je tožnica že prejela od tožene stranke. Proti načinu, na podlagi katerega je sodišče druge stopnje opravilo valorizacijo, s stališča materialnega prava ni pomislekov. Končni rezultati pa so računska posledica takšnega načina in tako dejanske narave. Zato se revizijsko sodišče z revizijskimi navedbami, da bi uporaba drugačne metode valorizacije (uporaba tečaja DEM) tožnici prinesla boljši rezultat, ni moglo ukvarjati (člen 385/3 ZPP).
privatizacija stanovanj - podstanovalsko razmerje - prehodne določbe - pravice podstanovalca
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da se je tožnica vselila v sporno stanovanje na podlagi podstanovalske pogodbe, sklenjene s tožencem; pogodba je bila sklenjena le za del stanovanja, tožnica pa se je brez dovoljenja in vednosti toženca razširila na celotno stanovanje. Glede na te ugotovitve je pravilno stališče drugostopnega sodišča, da tožnica ni mogla pridobiti pravic iz 149. člena Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS št. 18/91).
Pravilno pa je bil s sodbama obeh sodišč zavrnjen tudi tožbeni zahtevek toženca, da se mora tožnica iz spornega stanovanja izseliti in mu ga izročiti. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo (drugostopno sodišče pa je dejanske in pravne zaključke prvostopnega sodišča potrdilo), da je razmerje iz podstanovalske pogodbe prenehalo dne 31.12.1991, upoštevaje toženčevo odpoved iz novembra 1991 pa tudi ni moglo biti podaljšano v smislu določila 45. člena SZ. Zato se tožnica od 1.1.1992 v spornem stanovanju nahaja nezakonito.
Če je zavarovalnica zavarovalca opozorila, da veljajo za zavarovalno pogodbo zavarovalni pogoji in mu te tudi izročila, oboje pa je ugotovljeno v polici, so zavarovalcu zavarovalni pogoji morali biti znani. Če ti vsebujejo določbo, da zavarovanje preneha z izplačilom zavarovalnine za uničen predmet, na podlagi iste police ni mogoče zahtevati zavarovalnine za škodo na istem avtomobilu, nastalo v prometnem zavarovalnem primeru, če je bila pri prejšnjem zavarovalnem primeru izplačana zavarovalnina za totalno škodo.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka - uskladitev višine preživnine z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov
Sodišče prve stopnje je zaradi poteka časa (zadeva je bila vmes razveljavljena) moralo določiti zapadlo mesečno preživnino. Pri tem je določilo preživnino za september 1991 (3.500,00 SIT) in nato naprej za ostale mesece do konca glavne obravnave, ob drugih nespremenjenih okoliščinah na strani obeh staršev, upoštevalo le rast življenjskih stroškov. Gre torej za metodo izračuna mesečnih preživninskih obveznosti, ki temelji na v uradnem listu objavljenih procentih o gibanju življenjskih stroškov in osebnih dohodkov v Republiki Sloveniji, in ki so sicer podlaga za usklajevanje že določenih preživnin, kar je določeno v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS št. 14/89, 132.člen).
zastaranje - pretrganje zastaranja - čas, ki je potreben za zastaranje - zastaranje obveznosti iz poravnave - pripoznava dolga
Za obstoj obligacijskih razmerij, ki so nastala pred uveljavitvijo zakona o obligacijskih razmerjih, kot tudi za pravne učinke trajnih obligacijskih razmerij, je merodajno pravo, ki velja v trenutku nastanka pravnega razmerja. Glede zastaranja je leta 1966 veljal zakon o zastaranju terjatev (Ur. list FLRJ, št. 40/53, 57/54).
Sporazum med vsemi tremi strankami je mogoče pogodbeno opredeliti le kot poravnavo o odškodnini za razlaščene nepremičnine. Za tovrstne obveznosti zakon o zastaranju terjatev ni poznal kakšnega posebnega zastaralnega roka, ampak je veljal splošni - 10 letni zastaralni rok. Po pretrganju zastaranja začnejo roki teči znova in tako se izkaže, da po zadnjem pismenem priznanju obveznosti tožene stranke (ugotovitev sodišča prve stopnje, da je to 19.6.1985) do vložitve tožbe (4.11.1988) zastaralni rok še ni potekel.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev že zgrajenega objekta
Ukrep iz 73. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je ukrep urbanističnega nadzorstva, ki ga je mogoče odrediti ne glede na gradbeno fazo, v kateri se nahaja objekt, grajen brez lokacijskega dovoljenja, torej ga je mogoče odrediti tudi za že zgrajeni objekt.
pridobitev - državljan druge republike - pripadnik varnostne službe JA
Pripadnost varnostni službi JA po 25.6.1991 je podlaga za oceno, da bi sprejem take osebe v državljanstvo RS predstavljal nevarnost za varnost ali obrambo države.
ZTuj člen 23, 23/1-1, 23/1-2, 23/1-3, 81, 81/2.ZUP člen 209, 209/2.
odpoved prebivanja tujcu - državljan druge republike
Za državljane drugih republik nekdanje SFRJ se razlogi za odpoved prebivanja tujcu lahko uporabijo, če so ti razlogi nastali po 25.2.1992, ko so te osebe postale tujci. V odločbi tudi ni navedena pravna podlaga za izrečen ukrep.
carinski zavezanec - izguba blaga od carinske črte do namembne carinarnice
Carinski zavezanec za blago, ki se izgubi ali kako drugače izgine na poti od carinske črte do prevzemne carinarnice, je po 2. odstavku 24. člena carinskega zakona prevoznik oziroma oseba, ki je blago prevzela od odpravne carinarnice.