Sodišče druge stopnje je nepravilno zavrglo pritožbo nasprotnega udeleženca, češ da ta zanjo nima pravnega interesa. Prezreti ni mogoče, da je imel nasprotni udeleženec ves čas postopka položaj stranke in da je bila odločitev sodišča prve stopnje v korist predlagateljice pri čemer je nasprotni udeleženec pravico do stanovanja izgubil. Nasprotni udeleženec je medtem kupil sporno stanovanje in ga tudi že naprej prodal. Njegove pravice razpolaganja s tem stanovanjem so odvisne od tega, kako bo dokončno odločeno v konkretnem nepravdnem postopku med njim in predlagateljico. Zato nasprotnemu udeležencu ni mogoče odrekati pravnega interesa za pritožbo.
ZOR člen 154, 154/1. ZPP (1977) člen 385, 385/3, 354, 354/2-13, 354/1.
krivdna odgovornost - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če ima sodba pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti
Če je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbene trditve, s katerimi je toženec izpodbijal dokazno oceno sodišča prve stopnje glede izpovedbe priče in poudarjal pomen izpovedbe priče, zaslišane v kazenskem postopku, s tem ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Presoja pravilnosti in popolnosti ugotovitve dejanskega stanja, tedaj tudi presoja dokazne ocene, je prepuščena pritožnemu sodišču.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - vračunanje v dedni delež
Pogodbeni stranki iz darilne pogodbe sta naknadno s pogodbo ustanovili še toženkino obveznost preživljanja. Prezreti ni mogoče, da je toženka to pogodbo po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje izpolnjevala več kot 12 let. Za ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni nobene zakonske podlage. Isto velja tudi za njeno izpodbojnost. Pritrditi je treba sodišču druge stopnje, da glede na okoliščino, da gre pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju za tvegan posel, ni potrebno, da se vrednost izročenega premoženja pokriva z vrednostjo nasprotnih storitev, pri čemer je treba upoštevati tudi prevzemničino skrb, ki se ne izraža direktno v denarju. Kakšnega očitnega nesorazmerja pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo.
ZPP (1977) člen 3, 3/3, 331, 331/2, 354, 354/2, 354/2-6.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodba na podlagi pripoznave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razpolaganje strank v nasprotju z moralo
Z vložitvijo tožbe in takojšnjo pripoznavo tožbenega zahtevka, sta skušali pravdni stranki doseči učinke, ki bi nasprotovali že izdanemu pravnomočnemu sklepu sodišča, ki je odtujitev in obremenitev nepremičnin, ki so bile predmet izročilne pogodbe prepovedalo, ter obenem s sodno odločbo (sodbo na podlagi pripoznave) nadomestiti že pred vložitvijo tožbe sklenjeni sporazum o razvezi izročilne pogodbe, ki ga zaradi izdane začasne odredbe v zemljiški knjigi nista mogli izvesti. Tako ravnanje pa nasprotuje moralnim načelom (3. odst. 3. člena ZPP), zato sodišče razpolaganja tožene stranke (pripoznave tožbenega zahtevka) ne bi smelo priznati in sodbe na podlagi pripoznave ne bi smelo izdati (2. odst. 331. člena ZPP). Ker jo je, je zagrešilo bistveno kršitev določb ZPP iz 6. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.
ZZZDR člen 78, 78/2, 102, 103. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah preambula alineja 5, 6, 7.
zahteva za varstvo zakonitosti - razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otrok - dodelitev otroka
Vsebino pravnega standarda "v skladu s koristmi otrok" določi sodišče v vsakem posameznem primeru posebej. Vendar pri tem ni povsem prosto, saj mora upoštevati okvir, določen v predpisih, ki urejajo družinska razmerja na splošno in roditeljsko pravico posebej. Vsebina teh razmerij posredno opredeljuje tudi pravni standard otrokovih koristi. Pri odločanju o njegovi vsebini je zato potrebno upoštevati vse tiste določbe ZZZDR in konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (Konvencija - Ur. list SFRJ, št. 15/90 in Ur. list RS, št. 35/92 - Mednarodne pogodbe 9/92), ki ta razmerja urejajo. Dolžnosti staršev do otrok so opredeljene v 102. in 103. členu ZZZDR, po temeljnih določbah ZZZDR pa uživa družina posebno družbeno varstvo (2. člen), starši (oče in mati) pa imajo pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo in s svojim delom zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok (4. člen). Enako so ta razmerja opredeljena v Konvenciji (5., 6. in 7 alinea preambule in 3. člen). Pravilo je torej, da je za otroka koristno, če zanj skrbita oče in mati.
Stališče zahteve za varstvo zakonitosti, da je potrebno lastnosti, sposobnosti in zmožnosti drugih oseb upoštevati le v okviru vplivov okolja tudi preozko, saj so npr. vezi med bližnjimi sorodniki (npr. med starimi starši in vnuki), ki imajo lahko zaradi medsebojnih odnosov tudi pomembno vlogo v družinskem življenju, vključene v pojem družinskega življenja iz 1. odstavka 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, zaradi česar jih je v taki vsebini (in ne le kot vpliv okolja) mogoče upoštevati tudi pri uporabi pravnega standarda "v skladu s koristmi otrok".
Revizijsko sodišče v obnovitvenem postopku zaradi obnovitvenega razloga po 9. točki 421 člena ZPP upošteva revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava le s stališča, ali je bilo vprašanje možnosti vpliva novega dokaza (ali novega dejstva) na odločitev pravilno ocenjeno, če se upošteva materialnopravno izhodišče ocene tehtnosti (pravne odločilnosti) določenih dejstev.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja
Tožnikov zatrjevani večji zaslužek in njegovo angažiranje pri gradnji spričo toženkine delovne in siceršnje angažiranosti ne pomeni okoliščine, zaradi katere bi bil njegov delež na skupnem premoženju večji. Zato je pravilno stališče, da bi bile okoliščine, na katere se sklicuje tožnik, pomembne le, če bi bilo hkrati ugotovljeno toženkino nedelo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS00706
ZOR člen 377, 377/1, 377/2, 392, 392/3. KZJ člen 96, 96/3.
zastaranje - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - pretrganje zastaranja - zastaralni rok pri pretrganju - obseg materialnopravnega preizkusa izpodbijane sodbe
Ker revizijsko sodišče preizkuša izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija (386.čl.ZPP), je revizijsko sodišče upoštevaje revizijske trditve, preizkušalo uveljavljani razlog zmotne uporabe materialnega prava le v okviru zatrjevanega zastaranja uveljavljane terjatve po ZOR.
Začetek kazenskega postopka proti zavarovancu tožene stranke je povzročil pretrganje zastaranja kazenskega pregona proti njemu (3. odst. 96. čl. KZ SFRJ), s tem pa je bilo hkrati pretrgano tudi zastaranje odškodninske terjatve proti odgovorni osebi (spredaj cit. 2. odst. 377. čl. ZOR).
Če pa je bilo tudi zastaranje odškodninskega zahtevka pretrgano zaradi uvedbe kazenskega postopka, zastaranje znova teče od dne "ko je spor končan" (3. odst. 392. čl. ZOR).Zato razlaga, da 5-letni zastaralni rok v konkretnem primeru teče od pravnomočnosti kazenske sodbe, ni v škodo tožene stranke.
ZOR člen 154, 154/1, 170. ZPP (1977) člen 382, 382/1, 389, 389/2, 392.
krivdna odgovornost - gostinec - odgovornost za ravnanje drugih - revizija - dovoljenost revizije - pravni interes
Dolžnost gostinca ni le, da poskrbi za prijetno vzdušje in dobro postrežbo gostov v lokalu, temveč tudi, da poskrbi za varnost gostov. Skrb za varnost gostov pa obsega seveda tudi temeljito odstranjevanje madežev polite ali stresene hrane na tleh lokala. Zato v konkretnem primeru ni pomembno, zakaj je do politja juhe prišlo, saj je očitno, da je delavka toženega zdravilišča polito juho opazila, a ni dovolj skrbno ukrepala.
Revizijo je moč vložiti le proti sodbi sodišča druge stopnje - 382. len ZPP (ob pogojih iz 400. člena ZPP tudi proti sklepu sodišča druge stopnje). Odločbe sodišča druge stopnje, ki bi se nanašala na podjetje x pa v konkretnem primeru ni. Zato to podjetje nima pravnega interesa za izpodbijanje sodbe sodišča druge stopnje, saj se ta nanaša le na podjetje y. Revizijo je revizijsko sodišče zato zavrglo (392. čl. v zvezi z 2. odst. 398. čl. ZPP).
zahteva za sodno varstvo - kršitev materialnega prava
S tem, da sodišče ni posebej navajalo predpisov, s katerimi se izraža ustavna pristojnost naše države za izvajanje starih predpisov, ni zagrešena kršitev materialnega zakona.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja
Če je tožnik - investitor po izdani odločbi o ustavitvi del z gradnjo nadaljeval, so dani pogoji za ukrep po 72. ter 3. odstavku 74. člena ZUN. Urbanistični inšpektor je utemeljeno odločil o odstranitvi objekta in vzpostavitvi prejšnjega stanja.
ukrep inšpektorja za ceste - odprava nepravilnosti in pomanjkljivosti na javni poti - kršitev procesnih določb - nedoločen izrek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V inšpekcijskem postopku zaradi poseganja v javno pot, v katerem inšpektor za ceste - pristojen tudi za nadzor javnih poti, odredi odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti na javni poti, mora biti pred izdajo odločbe, s katero tak ukrep odredi, ugotovljeno kakšne nepravilnosti oz. pomanjkljivosti je povzročil tisti, ki je posegal v javno pot in katera dela so za odpravo le-teh potrebna. Kolikor so potrebna taka dela, ki jih sme na javni poti izvajati le upravljalec oz. od njega pooblaščena organizacija, je z inšpekcijsko odločbo mogoče naložiti tistemu, ki je posegel v javno pot, da naroči taka dela, pri čemer mora biti v izreku odločbe natančno določeno, katera dela mora naročiti, pri katerem izvajalcu in v kakšnem roku.
Zahteve za sodno varstvo ni mogoče vlagati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Da gre pri kaznovanem za nevarnega voznika, izhaja iz prepričljivih ugotovitev, da je vozil pod vplivom alkohola po magistralni cesti v času, ko je bil promet zelo gost.