ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS00706
ZOR člen 377, 377/1, 377/2, 392, 392/3. KZJ člen 96, 96/3.
zastaranje - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - pretrganje zastaranja - zastaralni rok pri pretrganju - obseg materialnopravnega preizkusa izpodbijane sodbe
Ker revizijsko sodišče preizkuša izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija (386.čl.ZPP), je revizijsko sodišče upoštevaje revizijske trditve, preizkušalo uveljavljani razlog zmotne uporabe materialnega prava le v okviru zatrjevanega zastaranja uveljavljane terjatve po ZOR.
Začetek kazenskega postopka proti zavarovancu tožene stranke je povzročil pretrganje zastaranja kazenskega pregona proti njemu (3. odst. 96. čl. KZ SFRJ), s tem pa je bilo hkrati pretrgano tudi zastaranje odškodninske terjatve proti odgovorni osebi (spredaj cit. 2. odst. 377. čl. ZOR).
Če pa je bilo tudi zastaranje odškodninskega zahtevka pretrgano zaradi uvedbe kazenskega postopka, zastaranje znova teče od dne "ko je spor končan" (3. odst. 392. čl. ZOR).Zato razlaga, da 5-letni zastaralni rok v konkretnem primeru teče od pravnomočnosti kazenske sodbe, ni v škodo tožene stranke.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - vračunanje v dedni delež
Pogodbeni stranki iz darilne pogodbe sta naknadno s pogodbo ustanovili še toženkino obveznost preživljanja. Prezreti ni mogoče, da je toženka to pogodbo po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje izpolnjevala več kot 12 let. Za ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni nobene zakonske podlage. Isto velja tudi za njeno izpodbojnost. Pritrditi je treba sodišču druge stopnje, da glede na okoliščino, da gre pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju za tvegan posel, ni potrebno, da se vrednost izročenega premoženja pokriva z vrednostjo nasprotnih storitev, pri čemer je treba upoštevati tudi prevzemničino skrb, ki se ne izraža direktno v denarju. Kakšnega očitnega nesorazmerja pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo.
stroški postopka - založitev predujma za stroške, ki so potrebni za izvedbo predlaganega dokaza
Ob prvem sojenju je tožeča stranka obstoj delovne nesposobnosti ter vzročno zvezo med delovno nesposobnostjo in prometno nezgodo do katere je prišlo 23.8.1988 dokazala, tožena stranka pa je s pravnim sredstvom, kateremu je pritožbeno sodišče ugodilo, obstoj pravnorelevantnih dejstev povezanih z delovno sposobnostjo tožnika in vzročno zvezo izpodbijala, ter svoja pritožbena zatrjevanja dokazovala s trditvami, da bi izvedenec ortoped (ali medicine dela) tožnikovo delovno sposobnost in vzročno zvezo z nezgodo z dne 23.8.1988 izključil. Teh pritožbenih trditev o nujnosti izvedbe dokaza z izvedencem ortopedom (ali medicine dela) pa ni mogoče šteti le "kot utemeljeno opozarjanje na potrebo po izvedbi tega dokaza", kot zmotno zaključuje pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi, ampak gre za dokazni predlog tožene stranke, ki je zato za izvedbo predlaganega dokaza dolžna založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo z izvedbo dokaza nastali (1. odstavek 153. člena ZPP).
ZOR člen 154, 154/1, 170. ZPP (1977) člen 382, 382/1, 389, 389/2, 392.
krivdna odgovornost - gostinec - odgovornost za ravnanje drugih - revizija - dovoljenost revizije - pravni interes
Dolžnost gostinca ni le, da poskrbi za prijetno vzdušje in dobro postrežbo gostov v lokalu, temveč tudi, da poskrbi za varnost gostov. Skrb za varnost gostov pa obsega seveda tudi temeljito odstranjevanje madežev polite ali stresene hrane na tleh lokala. Zato v konkretnem primeru ni pomembno, zakaj je do politja juhe prišlo, saj je očitno, da je delavka toženega zdravilišča polito juho opazila, a ni dovolj skrbno ukrepala.
Revizijo je moč vložiti le proti sodbi sodišča druge stopnje - 382. len ZPP (ob pogojih iz 400. člena ZPP tudi proti sklepu sodišča druge stopnje). Odločbe sodišča druge stopnje, ki bi se nanašala na podjetje x pa v konkretnem primeru ni. Zato to podjetje nima pravnega interesa za izpodbijanje sodbe sodišča druge stopnje, saj se ta nanaša le na podjetje y. Revizijo je revizijsko sodišče zato zavrglo (392. čl. v zvezi z 2. odst. 398. čl. ZPP).
Revizijsko sodišče ne presoja pravilnosti dokazne ocene. Odloča na podlagi dejanskega stanja, ki je ugotovljeno v sojenju na prvi in drugi stopnji (3. odst. 385.čl. ZPP). Na podlagi teh ugotovitev toženka spornega zemljišča ni kupila in torej ni pridobila lastninske pravice na njem, tudi služnosti ni kupila niti je ni priposestvovala. Za stališče, da ni prišlo do priposestvovanja zadostuje ugotovitev, da toženka ni bila v dobri veri. Ali pomeni dovoljevanje da toženka na spornem zemljišču zlaga drva, dovoljenje do preklica v smislu drugega odstavka 54.čl. ZTLR niti ni več pomembno, ker zadostuje pomanjkanje dobrovernosti za ugotovitev, da priposestvovanja ni bilo.
Izpodbijani akt, s katerim se tožnika obvešča o pravnem mnenju tožene stranke glede možnosti razveljavitve odločb po nadzorstveni pravici, ni upravni akt.
lokacijsko dovoljenje - pogoji za spremembo namembnosti stanovanjskih prostorov v poslovne
Po 54. členu zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je lokacijska dokumentacija podlaga za lokacijsko dovoljenje le, če gre za območje, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji ali za območje, kjer je graditev v skladu z 49. členom tega zakona sicer prepovedana. Če gre za območje, urejeno z zazidalnim načrtom, se stranka ne more sklicevati na izdelano lokacijsko dokumentacijo.
Zahtevo za prenos posestne meje bi moral prvostopni organ zavreči, ker ne gre za upravno stvar in ker je tožnica nedvoumno izjavila, da take zahteve ni podala.
zakoniti dediči - izvenzakonska skupnost - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - pojem
V konkretnem primeru niti po zatrjevanju tožnice ni bilo nobenih takšnih izjemnih okoliščin, da bi bilo mogoče kljub kratkemu obdobju ugotoviti trajnejšo življenjsko skupnost.
ZZZDR člen 78, 78/2, 102, 103. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah preambula alineja 5, 6, 7.
zahteva za varstvo zakonitosti - razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otrok - dodelitev otroka
Vsebino pravnega standarda "v skladu s koristmi otrok" določi sodišče v vsakem posameznem primeru posebej. Vendar pri tem ni povsem prosto, saj mora upoštevati okvir, določen v predpisih, ki urejajo družinska razmerja na splošno in roditeljsko pravico posebej. Vsebina teh razmerij posredno opredeljuje tudi pravni standard otrokovih koristi. Pri odločanju o njegovi vsebini je zato potrebno upoštevati vse tiste določbe ZZZDR in konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (Konvencija - Ur. list SFRJ, št. 15/90 in Ur. list RS, št. 35/92 - Mednarodne pogodbe 9/92), ki ta razmerja urejajo. Dolžnosti staršev do otrok so opredeljene v 102. in 103. členu ZZZDR, po temeljnih določbah ZZZDR pa uživa družina posebno družbeno varstvo (2. člen), starši (oče in mati) pa imajo pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo in s svojim delom zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok (4. člen). Enako so ta razmerja opredeljena v Konvenciji (5., 6. in 7 alinea preambule in 3. člen). Pravilo je torej, da je za otroka koristno, če zanj skrbita oče in mati.
Stališče zahteve za varstvo zakonitosti, da je potrebno lastnosti, sposobnosti in zmožnosti drugih oseb upoštevati le v okviru vplivov okolja tudi preozko, saj so npr. vezi med bližnjimi sorodniki (npr. med starimi starši in vnuki), ki imajo lahko zaradi medsebojnih odnosov tudi pomembno vlogo v družinskem življenju, vključene v pojem družinskega življenja iz 1. odstavka 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, zaradi česar jih je v taki vsebini (in ne le kot vpliv okolja) mogoče upoštevati tudi pri uporabi pravnega standarda "v skladu s koristmi otrok".
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja
Če je tožnik - investitor po izdani odločbi o ustavitvi del z gradnjo nadaljeval, so dani pogoji za ukrep po 72. ter 3. odstavku 74. člena ZUN. Urbanistični inšpektor je utemeljeno odločil o odstranitvi objekta in vzpostavitvi prejšnjega stanja.
ZUP člen 263, 263/3. ZGO člen 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76.
uporabno dovoljenje - razveljavitev dovoljenja po nadzorstveni pravici
Če je investitor spremenil med sporom objekt tako, da je to v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, bi moral prvostopni upravni organ odrediti odpravo pomanjkljivosti ali jih odpraviti z novim gradbenim in/ali lokacijskim dovoljenjem. Če tega ne stori, drugostopni upravni organ lahko odpravi prvostopno odločbo po nadzorstveni pravici (2. odstavek 262. člena ZUP), ker je bil na prvi stopnji očitno kršen materialni zakon.
Zahteve za sodno varstvo ni mogoče vlagati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Da gre pri kaznovanem za nevarnega voznika, izhaja iz prepričljivih ugotovitev, da je vozil pod vplivom alkohola po magistralni cesti v času, ko je bil promet zelo gost.
zahteva za sodno varstvo - kršitev materialnega prava
S tem, da sodišče ni posebej navajalo predpisov, s katerimi se izraža ustavna pristojnost naše države za izvajanje starih predpisov, ni zagrešena kršitev materialnega zakona.
ukrep inšpektorja za ceste - odprava nepravilnosti in pomanjkljivosti na javni poti - kršitev procesnih določb - nedoločen izrek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V inšpekcijskem postopku zaradi poseganja v javno pot, v katerem inšpektor za ceste - pristojen tudi za nadzor javnih poti, odredi odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti na javni poti, mora biti pred izdajo odločbe, s katero tak ukrep odredi, ugotovljeno kakšne nepravilnosti oz. pomanjkljivosti je povzročil tisti, ki je posegal v javno pot in katera dela so za odpravo le-teh potrebna. Kolikor so potrebna taka dela, ki jih sme na javni poti izvajati le upravljalec oz. od njega pooblaščena organizacija, je z inšpekcijsko odločbo mogoče naložiti tistemu, ki je posegel v javno pot, da naroči taka dela, pri čemer mora biti v izreku odločbe natančno določeno, katera dela mora naročiti, pri katerem izvajalcu in v kakšnem roku.