razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - učinki razdrte pogodbe
Glede na določbo 132. člena se tožnika v primeru razdrte pogodbe nista upravičena sklicevati na 4. odstavek 210. člena zakona o obligacijskih razmerjih.
ZZZDR člen 78, 78/2, 102, 103. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah preambula alineja 5, 6, 7.
zahteva za varstvo zakonitosti - razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otrok - dodelitev otroka
Vsebino pravnega standarda "v skladu s koristmi otrok" določi sodišče v vsakem posameznem primeru posebej. Vendar pri tem ni povsem prosto, saj mora upoštevati okvir, določen v predpisih, ki urejajo družinska razmerja na splošno in roditeljsko pravico posebej. Vsebina teh razmerij posredno opredeljuje tudi pravni standard otrokovih koristi. Pri odločanju o njegovi vsebini je zato potrebno upoštevati vse tiste določbe ZZZDR in konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (Konvencija - Ur. list SFRJ, št. 15/90 in Ur. list RS, št. 35/92 - Mednarodne pogodbe 9/92), ki ta razmerja urejajo. Dolžnosti staršev do otrok so opredeljene v 102. in 103. členu ZZZDR, po temeljnih določbah ZZZDR pa uživa družina posebno družbeno varstvo (2. člen), starši (oče in mati) pa imajo pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo in s svojim delom zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok (4. člen). Enako so ta razmerja opredeljena v Konvenciji (5., 6. in 7 alinea preambule in 3. člen). Pravilo je torej, da je za otroka koristno, če zanj skrbita oče in mati.
Stališče zahteve za varstvo zakonitosti, da je potrebno lastnosti, sposobnosti in zmožnosti drugih oseb upoštevati le v okviru vplivov okolja tudi preozko, saj so npr. vezi med bližnjimi sorodniki (npr. med starimi starši in vnuki), ki imajo lahko zaradi medsebojnih odnosov tudi pomembno vlogo v družinskem življenju, vključene v pojem družinskega življenja iz 1. odstavka 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, zaradi česar jih je v taki vsebini (in ne le kot vpliv okolja) mogoče upoštevati tudi pri uporabi pravnega standarda "v skladu s koristmi otrok".
zakoniti dediči - izvenzakonska skupnost - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - pojem
V konkretnem primeru niti po zatrjevanju tožnice ni bilo nobenih takšnih izjemnih okoliščin, da bi bilo mogoče kljub kratkemu obdobju ugotoviti trajnejšo življenjsko skupnost.
Sodišče druge stopnje je nepravilno zavrglo pritožbo nasprotnega udeleženca, češ da ta zanjo nima pravnega interesa. Prezreti ni mogoče, da je imel nasprotni udeleženec ves čas postopka položaj stranke in da je bila odločitev sodišča prve stopnje v korist predlagateljice pri čemer je nasprotni udeleženec pravico do stanovanja izgubil. Nasprotni udeleženec je medtem kupil sporno stanovanje in ga tudi že naprej prodal. Njegove pravice razpolaganja s tem stanovanjem so odvisne od tega, kako bo dokončno odločeno v konkretnem nepravdnem postopku med njim in predlagateljico. Zato nasprotnemu udeležencu ni mogoče odrekati pravnega interesa za pritožbo.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka
Prvo izhodišče za določitev preživnine ob razvezi zakonske zveze so otrokove potrebe (79. čl. ZZZDR). To je potrebno izraziti v denarju, saj je le tako mogoče določiti primerno preživnino, ki jo mora plačevati eden izmed preživninskih zavezancev, ter tako ustrezno porazdeliti breme preživljanja med oba preživninska zavezanca, pač primerno njunim zmožnostim.
Nekatere izdatke, katerih narava to seveda dopušča, je potrebno natančno ugotoviti (npr. v konkretnem primeru morebitni mesečni stroški za prehrano v šoli, stroški za zatrjevano učenje nemščine, morebitni stroški za športne aktivnosti). Tiste stroške, za katere ne prihajajo v poštev eksaktne dokazne metode, pa bo potrebno ugotoviti na podlagi splošno znanih dejstev, ob uporabi 223. člena ZPP.
Izpodbijani akt, s katerim se tožnika obvešča o pravnem mnenju tožene stranke glede možnosti razveljavitve odločb po nadzorstveni pravici, ni upravni akt.
podlage za odgovornost - domnevna krivda povzročitelja škode - trditveno in dokazno breme - medsebojna povezanost
Tožnik, ki je s pravnomočno kazensko sodbo spoznan za krivega, lahko svojo krivdo v odškodninskem postopku zmanjša zaradi sokrivde drugega udeleženca nesreče le, če jo zatrjuje. Iz tega sledi, da je trditveno breme, s tem pa tudi dokazno breme, na njegovi strani.
lokacijsko dovoljenje - pogoji za spremembo namembnosti stanovanjskih prostorov v poslovne
Po 54. členu zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je lokacijska dokumentacija podlaga za lokacijsko dovoljenje le, če gre za območje, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji ali za območje, kjer je graditev v skladu z 49. členom tega zakona sicer prepovedana. Če gre za območje, urejeno z zazidalnim načrtom, se stranka ne more sklicevati na izdelano lokacijsko dokumentacijo.
ZOR člen 154, 154/1. ZPP (1977) člen 385, 385/3, 354, 354/2-13, 354/1.
krivdna odgovornost - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če ima sodba pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti
Če je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbene trditve, s katerimi je toženec izpodbijal dokazno oceno sodišča prve stopnje glede izpovedbe priče in poudarjal pomen izpovedbe priče, zaslišane v kazenskem postopku, s tem ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Presoja pravilnosti in popolnosti ugotovitve dejanskega stanja, tedaj tudi presoja dokazne ocene, je prepuščena pritožnemu sodišču.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja
Če je tožnik - investitor po izdani odločbi o ustavitvi del z gradnjo nadaljeval, so dani pogoji za ukrep po 72. ter 3. odstavku 74. člena ZUN. Urbanistični inšpektor je utemeljeno odločil o odstranitvi objekta in vzpostavitvi prejšnjega stanja.
ukrep inšpektorja za ceste - odprava nepravilnosti in pomanjkljivosti na javni poti - kršitev procesnih določb - nedoločen izrek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V inšpekcijskem postopku zaradi poseganja v javno pot, v katerem inšpektor za ceste - pristojen tudi za nadzor javnih poti, odredi odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti na javni poti, mora biti pred izdajo odločbe, s katero tak ukrep odredi, ugotovljeno kakšne nepravilnosti oz. pomanjkljivosti je povzročil tisti, ki je posegal v javno pot in katera dela so za odpravo le-teh potrebna. Kolikor so potrebna taka dela, ki jih sme na javni poti izvajati le upravljalec oz. od njega pooblaščena organizacija, je z inšpekcijsko odločbo mogoče naložiti tistemu, ki je posegel v javno pot, da naroči taka dela, pri čemer mora biti v izreku odločbe natančno določeno, katera dela mora naročiti, pri katerem izvajalcu in v kakšnem roku.
ZUP člen 263, 263/3. ZGO člen 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76.
uporabno dovoljenje - razveljavitev dovoljenja po nadzorstveni pravici
Če je investitor spremenil med sporom objekt tako, da je to v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, bi moral prvostopni upravni organ odrediti odpravo pomanjkljivosti ali jih odpraviti z novim gradbenim in/ali lokacijskim dovoljenjem. Če tega ne stori, drugostopni upravni organ lahko odpravi prvostopno odločbo po nadzorstveni pravici (2. odstavek 262. člena ZUP), ker je bil na prvi stopnji očitno kršen materialni zakon.
Zahteve za sodno varstvo ni mogoče vlagati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Da gre pri kaznovanem za nevarnega voznika, izhaja iz prepričljivih ugotovitev, da je vozil pod vplivom alkohola po magistralni cesti v času, ko je bil promet zelo gost.