Po določbi 1. odstavka 280. člena zakona o splošnem upravnem postopku v upravnem izvršilnem postopku ni mogoče izpodbijati odločbe, ki se izvršuje. Ugovor stranke, da bi rušitev objekta pomenila zanjo nenadomestljivo škodo, se ne nanaša na način izvršbe, temveč na odločbo o odstranitvi objekta.
vzpostavitev lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču - pravna podlaga
Pravna podlaga za denacionalizacijo nepremičnine (stavbnega zemljišča) ni izkazana, če nepremičnina ni bila neodplačno podržavljena na podlagi predpisa, izdanega do uveljavitve ustave SFRJ iz leta 1963, pač pa odplačno podržavljena (razlaščena) na podlagi predpisa (zakona o razlastitvi), ki je bil sprejet in uveljavljen (15.2.1968) v letu 1968, torej po uveljavitvi ustave SFRJ iz leta 1963.
odločba o razlastitvi - občina kot razlastitveni upravičenec - dokaz o zagotovljenih sredstvih za odškodnino
V postopku mora biti ugotovljeno, na kakšni podlagi je občina razlastitveni upravičenec. Razlastitveni upravičenec mora tudi izkazati, da ima zagotovljena sredstva za odškodnino v realni višini.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS00706
ZOR člen 377, 377/1, 377/2, 392, 392/3. KZJ člen 96, 96/3.
zastaranje - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - pretrganje zastaranja - zastaralni rok pri pretrganju - obseg materialnopravnega preizkusa izpodbijane sodbe
Ker revizijsko sodišče preizkuša izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija (386.čl.ZPP), je revizijsko sodišče upoštevaje revizijske trditve, preizkušalo uveljavljani razlog zmotne uporabe materialnega prava le v okviru zatrjevanega zastaranja uveljavljane terjatve po ZOR.
Začetek kazenskega postopka proti zavarovancu tožene stranke je povzročil pretrganje zastaranja kazenskega pregona proti njemu (3. odst. 96. čl. KZ SFRJ), s tem pa je bilo hkrati pretrgano tudi zastaranje odškodninske terjatve proti odgovorni osebi (spredaj cit. 2. odst. 377. čl. ZOR).
Če pa je bilo tudi zastaranje odškodninskega zahtevka pretrgano zaradi uvedbe kazenskega postopka, zastaranje znova teče od dne "ko je spor končan" (3. odst. 392. čl. ZOR).Zato razlaga, da 5-letni zastaralni rok v konkretnem primeru teče od pravnomočnosti kazenske sodbe, ni v škodo tožene stranke.
ZOR člen 154, 154/1, 170. ZPP (1977) člen 382, 382/1, 389, 389/2, 392.
krivdna odgovornost - gostinec - odgovornost za ravnanje drugih - revizija - dovoljenost revizije - pravni interes
Dolžnost gostinca ni le, da poskrbi za prijetno vzdušje in dobro postrežbo gostov v lokalu, temveč tudi, da poskrbi za varnost gostov. Skrb za varnost gostov pa obsega seveda tudi temeljito odstranjevanje madežev polite ali stresene hrane na tleh lokala. Zato v konkretnem primeru ni pomembno, zakaj je do politja juhe prišlo, saj je očitno, da je delavka toženega zdravilišča polito juho opazila, a ni dovolj skrbno ukrepala.
Revizijo je moč vložiti le proti sodbi sodišča druge stopnje - 382. len ZPP (ob pogojih iz 400. člena ZPP tudi proti sklepu sodišča druge stopnje). Odločbe sodišča druge stopnje, ki bi se nanašala na podjetje x pa v konkretnem primeru ni. Zato to podjetje nima pravnega interesa za izpodbijanje sodbe sodišča druge stopnje, saj se ta nanaša le na podjetje y. Revizijo je revizijsko sodišče zato zavrglo (392. čl. v zvezi z 2. odst. 398. čl. ZPP).
Revizijsko sodišče v obnovitvenem postopku zaradi obnovitvenega razloga po 9. točki 421 člena ZPP upošteva revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava le s stališča, ali je bilo vprašanje možnosti vpliva novega dokaza (ali novega dejstva) na odločitev pravilno ocenjeno, če se upošteva materialnopravno izhodišče ocene tehtnosti (pravne odločilnosti) določenih dejstev.
Zahtevo za prenos posestne meje bi moral prvostopni organ zavreči, ker ne gre za upravno stvar in ker je tožnica nedvoumno izjavila, da take zahteve ni podala.
stroški postopka - založitev predujma za stroške, ki so potrebni za izvedbo predlaganega dokaza
Ob prvem sojenju je tožeča stranka obstoj delovne nesposobnosti ter vzročno zvezo med delovno nesposobnostjo in prometno nezgodo do katere je prišlo 23.8.1988 dokazala, tožena stranka pa je s pravnim sredstvom, kateremu je pritožbeno sodišče ugodilo, obstoj pravnorelevantnih dejstev povezanih z delovno sposobnostjo tožnika in vzročno zvezo izpodbijala, ter svoja pritožbena zatrjevanja dokazovala s trditvami, da bi izvedenec ortoped (ali medicine dela) tožnikovo delovno sposobnost in vzročno zvezo z nezgodo z dne 23.8.1988 izključil. Teh pritožbenih trditev o nujnosti izvedbe dokaza z izvedencem ortopedom (ali medicine dela) pa ni mogoče šteti le "kot utemeljeno opozarjanje na potrebo po izvedbi tega dokaza", kot zmotno zaključuje pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi, ampak gre za dokazni predlog tožene stranke, ki je zato za izvedbo predlaganega dokaza dolžna založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo z izvedbo dokaza nastali (1. odstavek 153. člena ZPP).
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja
Tožnikov zatrjevani večji zaslužek in njegovo angažiranje pri gradnji spričo toženkine delovne in siceršnje angažiranosti ne pomeni okoliščine, zaradi katere bi bil njegov delež na skupnem premoženju večji. Zato je pravilno stališče, da bi bile okoliščine, na katere se sklicuje tožnik, pomembne le, če bi bilo hkrati ugotovljeno toženkino nedelo.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - vračunanje v dedni delež
Pogodbeni stranki iz darilne pogodbe sta naknadno s pogodbo ustanovili še toženkino obveznost preživljanja. Prezreti ni mogoče, da je toženka to pogodbo po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje izpolnjevala več kot 12 let. Za ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni nobene zakonske podlage. Isto velja tudi za njeno izpodbojnost. Pritrditi je treba sodišču druge stopnje, da glede na okoliščino, da gre pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju za tvegan posel, ni potrebno, da se vrednost izročenega premoženja pokriva z vrednostjo nasprotnih storitev, pri čemer je treba upoštevati tudi prevzemničino skrb, ki se ne izraža direktno v denarju. Kakšnega očitnega nesorazmerja pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo.
Zaradi zmotne uporabe materialnega prava (34. čl. Zakona o dedovanju) je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj ni bil ugotovljen obseg izročenega premoženja, niti ni bila napravljena okvirna primerjava izročenega premoženja z dogovorjenimi in izvrševanimi toženčevimi obveznostmi po pogodbi z dne 16.5.1984. To je bilo še zlasti potrebno glede na naslov pogodbe, tožnikove navedbe o neznatni obremenitvi izročenega premoženja in zatrjevane toženčeve izjave o tožnikovi pravici do nujnega deleža.
Revizijsko sodišče ne presoja pravilnosti dokazne ocene. Odloča na podlagi dejanskega stanja, ki je ugotovljeno v sojenju na prvi in drugi stopnji (3. odst. 385.čl. ZPP). Na podlagi teh ugotovitev toženka spornega zemljišča ni kupila in torej ni pridobila lastninske pravice na njem, tudi služnosti ni kupila niti je ni priposestvovala. Za stališče, da ni prišlo do priposestvovanja zadostuje ugotovitev, da toženka ni bila v dobri veri. Ali pomeni dovoljevanje da toženka na spornem zemljišču zlaga drva, dovoljenje do preklica v smislu drugega odstavka 54.čl. ZTLR niti ni več pomembno, ker zadostuje pomanjkanje dobrovernosti za ugotovitev, da priposestvovanja ni bilo.
kršitev pravil postopka - predložitev dokazov - odprava pomanjkljivosti v vlogi
Čeprav stranka ni predložila dokazov glede odločilnih dejstev, zahtevka ni mogoče zavrniti, ne da bi stranka bila pravilno pozvana, da v določenem roku predloži dokaze.
ZPP (1977) člen 3, 3/3, 331, 331/2, 354, 354/2, 354/2-6.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodba na podlagi pripoznave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razpolaganje strank v nasprotju z moralo
Z vložitvijo tožbe in takojšnjo pripoznavo tožbenega zahtevka, sta skušali pravdni stranki doseči učinke, ki bi nasprotovali že izdanemu pravnomočnemu sklepu sodišča, ki je odtujitev in obremenitev nepremičnin, ki so bile predmet izročilne pogodbe prepovedalo, ter obenem s sodno odločbo (sodbo na podlagi pripoznave) nadomestiti že pred vložitvijo tožbe sklenjeni sporazum o razvezi izročilne pogodbe, ki ga zaradi izdane začasne odredbe v zemljiški knjigi nista mogli izvesti. Tako ravnanje pa nasprotuje moralnim načelom (3. odst. 3. člena ZPP), zato sodišče razpolaganja tožene stranke (pripoznave tožbenega zahtevka) ne bi smelo priznati in sodbe na podlagi pripoznave ne bi smelo izdati (2. odst. 331. člena ZPP). Ker jo je, je zagrešilo bistveno kršitev določb ZPP iz 6. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.