odločba o razlastitvi - občina kot razlastitveni upravičenec - dokaz o zagotovljenih sredstvih za odškodnino
V postopku mora biti ugotovljeno, na kakšni podlagi je občina razlastitveni upravičenec. Razlastitveni upravičenec mora tudi izkazati, da ima zagotovljena sredstva za odškodnino v realni višini.
Po določbi 1. odstavka 280. člena zakona o splošnem upravnem postopku v upravnem izvršilnem postopku ni mogoče izpodbijati odločbe, ki se izvršuje. Ugovor stranke, da bi rušitev objekta pomenila zanjo nenadomestljivo škodo, se ne nanaša na način izvršbe, temveč na odločbo o odstranitvi objekta.
ZTuj člen 19, 19/1, 21, 21/2, 21/3.ZVRS člen 26, 26/3.ZUP člen 21, 21/6. ZUS (1977) člen 30, 30/1, 30/1-4.
organ za reševanje pritožbe v zadevi dovoljenja za stalno prebivanje tujca - rok za pritožbo
Zoper odločbo ministrstva za notranje zadeve o zavrnitvi prošnje za stalno prebivanje tujca je dovoljena pritožba na Vlado Republike Slovenije. Sodišče je tožbo zavrnilo po 4. točki 1. odstavka 30. člena ZUS.
Izpodbijani akt, s katerim se tožnika obvešča o pravnem mnenju tožene stranke glede možnosti razveljavitve odločb po nadzorstveni pravici, ni upravni akt.
Revizijsko sodišče ne presoja pravilnosti dokazne ocene. Odloča na podlagi dejanskega stanja, ki je ugotovljeno v sojenju na prvi in drugi stopnji (3. odst. 385.čl. ZPP). Na podlagi teh ugotovitev toženka spornega zemljišča ni kupila in torej ni pridobila lastninske pravice na njem, tudi služnosti ni kupila niti je ni priposestvovala. Za stališče, da ni prišlo do priposestvovanja zadostuje ugotovitev, da toženka ni bila v dobri veri. Ali pomeni dovoljevanje da toženka na spornem zemljišču zlaga drva, dovoljenje do preklica v smislu drugega odstavka 54.čl. ZTLR niti ni več pomembno, ker zadostuje pomanjkanje dobrovernosti za ugotovitev, da priposestvovanja ni bilo.
lokacijsko dovoljenje - pogoji za spremembo namembnosti stanovanjskih prostorov v poslovne
Po 54. členu zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je lokacijska dokumentacija podlaga za lokacijsko dovoljenje le, če gre za območje, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji ali za območje, kjer je graditev v skladu z 49. členom tega zakona sicer prepovedana. Če gre za območje, urejeno z zazidalnim načrtom, se stranka ne more sklicevati na izdelano lokacijsko dokumentacijo.
Zahtevo za prenos posestne meje bi moral prvostopni organ zavreči, ker ne gre za upravno stvar in ker je tožnica nedvoumno izjavila, da take zahteve ni podala.
zakoniti dediči - izvenzakonska skupnost - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - pojem
V konkretnem primeru niti po zatrjevanju tožnice ni bilo nobenih takšnih izjemnih okoliščin, da bi bilo mogoče kljub kratkemu obdobju ugotoviti trajnejšo življenjsko skupnost.
ZZZDR člen 78, 78/2, 102, 103. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah preambula alineja 5, 6, 7.
zahteva za varstvo zakonitosti - razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otrok - dodelitev otroka
Vsebino pravnega standarda "v skladu s koristmi otrok" določi sodišče v vsakem posameznem primeru posebej. Vendar pri tem ni povsem prosto, saj mora upoštevati okvir, določen v predpisih, ki urejajo družinska razmerja na splošno in roditeljsko pravico posebej. Vsebina teh razmerij posredno opredeljuje tudi pravni standard otrokovih koristi. Pri odločanju o njegovi vsebini je zato potrebno upoštevati vse tiste določbe ZZZDR in konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (Konvencija - Ur. list SFRJ, št. 15/90 in Ur. list RS, št. 35/92 - Mednarodne pogodbe 9/92), ki ta razmerja urejajo. Dolžnosti staršev do otrok so opredeljene v 102. in 103. členu ZZZDR, po temeljnih določbah ZZZDR pa uživa družina posebno družbeno varstvo (2. člen), starši (oče in mati) pa imajo pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo in s svojim delom zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok (4. člen). Enako so ta razmerja opredeljena v Konvenciji (5., 6. in 7 alinea preambule in 3. člen). Pravilo je torej, da je za otroka koristno, če zanj skrbita oče in mati.
Stališče zahteve za varstvo zakonitosti, da je potrebno lastnosti, sposobnosti in zmožnosti drugih oseb upoštevati le v okviru vplivov okolja tudi preozko, saj so npr. vezi med bližnjimi sorodniki (npr. med starimi starši in vnuki), ki imajo lahko zaradi medsebojnih odnosov tudi pomembno vlogo v družinskem življenju, vključene v pojem družinskega življenja iz 1. odstavka 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, zaradi česar jih je v taki vsebini (in ne le kot vpliv okolja) mogoče upoštevati tudi pri uporabi pravnega standarda "v skladu s koristmi otrok".
Zaradi zmotne uporabe materialnega prava (34. čl. Zakona o dedovanju) je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj ni bil ugotovljen obseg izročenega premoženja, niti ni bila napravljena okvirna primerjava izročenega premoženja z dogovorjenimi in izvrševanimi toženčevimi obveznostmi po pogodbi z dne 16.5.1984. To je bilo še zlasti potrebno glede na naslov pogodbe, tožnikove navedbe o neznatni obremenitvi izročenega premoženja in zatrjevane toženčeve izjave o tožnikovi pravici do nujnega deleža.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja
Tožnikov zatrjevani večji zaslužek in njegovo angažiranje pri gradnji spričo toženkine delovne in siceršnje angažiranosti ne pomeni okoliščine, zaradi katere bi bil njegov delež na skupnem premoženju večji. Zato je pravilno stališče, da bi bile okoliščine, na katere se sklicuje tožnik, pomembne le, če bi bilo hkrati ugotovljeno toženkino nedelo.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka
Prvo izhodišče za določitev preživnine ob razvezi zakonske zveze so otrokove potrebe (79. čl. ZZZDR). To je potrebno izraziti v denarju, saj je le tako mogoče določiti primerno preživnino, ki jo mora plačevati eden izmed preživninskih zavezancev, ter tako ustrezno porazdeliti breme preživljanja med oba preživninska zavezanca, pač primerno njunim zmožnostim.
Nekatere izdatke, katerih narava to seveda dopušča, je potrebno natančno ugotoviti (npr. v konkretnem primeru morebitni mesečni stroški za prehrano v šoli, stroški za zatrjevano učenje nemščine, morebitni stroški za športne aktivnosti). Tiste stroške, za katere ne prihajajo v poštev eksaktne dokazne metode, pa bo potrebno ugotoviti na podlagi splošno znanih dejstev, ob uporabi 223. člena ZPP.
podlage za odgovornost - domnevna krivda povzročitelja škode - trditveno in dokazno breme - medsebojna povezanost
Tožnik, ki je s pravnomočno kazensko sodbo spoznan za krivega, lahko svojo krivdo v odškodninskem postopku zmanjša zaradi sokrivde drugega udeleženca nesreče le, če jo zatrjuje. Iz tega sledi, da je trditveno breme, s tem pa tudi dokazno breme, na njegovi strani.