Pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic za priznanje pravice do delne nadomestitve stanarine, se ugotavljajo v upravnem postopku; obrazložitev odločbe mora imeti vsebino, določeno v 2. odstavku 209. člena ZUP.
ukrep tržnega inšpektorja - zaračunavanje stanovanjske najemnine z gibanjem stanarin v občini - pravna podlaga za ukrep
Inšpekcijski upravni organ svoje odločitve ne more opreti samo na 70. člen zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79-18/88), če tudi v materialnem zakonu nima pooblastila za določene ukrepe. Tudi v stanovanjskem zakonu ni osnove, da tržni inšpektor odredi, da je podjetje dolžno z določenim dnem zaračunavati stanarine v skladu z gibanjem stanarin v občini.
pridobitev - državljan druge republike - prosilčeva predkaznovanost - nevarnost za javni red
Upravni organ ravna v skladu in v mejah pooblastila, ki mu ga daje določba 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, če zavrne prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije zato, ker bi prosilčev sprejem v državljanstvo, glede na njegovo ugotovljeno predkaznovanost, predstavljal nevarnost za javni red.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna pristranskost sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot zakonec stranke v postopku
Zakonska zveza med sodnico sodišča, ki je pristojno za odločanje v postopku, in eno od strank v tem postopku, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v pomenu določbe 67. člena ZPP, saj lahko ta okoliščina vzbudi pri nasprotni stranki vtis pristranskosti sodišča in kar bi bilo v nasprotju z zahtevo po t.i. objektivni nepristranskosti sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
Zakon o postopku za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic člen 12. Samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic člen 14, 73, 74.ZUP člen 127, 235, 242, 242/2.
denarna pomoč - enkratna - kršitev določb ZUP
Sodišče je tožbo zavrnilo, ker je bilo pritožbi tožeče stranke proti prvostopni odločbi ugodeno z odpravo prvostopne odločbe in vrnitvijo v ponovni postopek, pa tudi tožeča stranka se povsem strinja z izpodbijano odločbo. Tožbo vlaga zato, da sodišče odloči o zakonitih obrestih in istovetni vlogi njenega moža.
ZDO člen 86, 86-7. Zakon o kreditnih odnosih s tujino (ZKOT) člen 1, 12.
davek od dohodka iz dejavnosti - obresti od kredita kot pogodbena obveznost
Obresti od kredita, najetega v letu 1990, je po določbi 7. točke 86. člena zakona o davkih občanov šteti kot pogodbeno obveznost le, če je kredit najet v skladu s predpisi, ki urejajo bančni in kreditni sistem. Ker so po zakonu o kreditnih odnosih s tujino, ki je veljal v letu 1990, lahko najemale kredite v tujini le pravne osebe, se obrtniku, ki ni pravna oseba, obresti od kredita, najetega v tujini v letu 1990, ne štejejo kot pogodbena obveznost v smislu navedene določbe zakona o davkih občanov.
revizija - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o dedovanju
Odločbi nižjih sodišč, ki sta predmet revizijske graje, sta bili izdani v zapuščinskem postopku, ki je glede na določilo 1. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, Uradni list SRS 30/86) vrsta nepravdnega postopka. Če v Zakonu o dedovanju (ZD, Uradni list SRS št. 15/86-23/78) v zvezi s postopkom ni posebnih določb, veljajo splošne določbe nepravdnega postopka. Glede dovoljenosti revizije Zakon o dedovanju ne vsebuje posebne določbe. Zato je potrebno uporabiti določilo 34. člena ZNP, po katerem revizija ni dovoljena, če zakon ne določa drugače.
Gre za v pogodbi dogovorjeno pravico stanovanja, ki se je dejansko izvrševala v obsegu in vsebini, ki sta značilni za osebno služnost stanovanja.
Ta pravica lahko preneha s smrtjo, kot je bilo v pogodbi dogovorjeno, ali na način kot ga določajo pravna pravila, ki so se razvila na podlagi paragrafov ODZ (par. 529, 1488). Osebna služnost preneha zaradi neizvrševanja le pod pogojem, da se lastnik izvrševanju protivi, upravičenec pa svoje pravice ne uveljavi v treh zaporednih letih.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti med rednim sodiščem in sodiščem združenega dela
Tožnikov zahtevek ima oporo v 941. členu zakona o obligacijskih razmerjih, ki predvideva pri zavarovanju odgovornosti neposredno tožbo oškodovanca proti zavarovalnici. Ker gre med strankama za premoženjskopravni spor, zanj ni pristojno sodišče združenega dela ampak redno sodišče.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti med rednimi in samoupravnimi sodišči - izkoriščanje izuma
Tožnik je ustvaril izum v času, ko je bil zaposlen pri toženi stranki, in ga zavaroval s patentom na svoje ime. Tudi tožnik sam opira svoj zahtevek na določilo 152. člena ZVI. V 3. odstavku tega člena je določeno, da v primeru, če se podjetje, ki izkorišča izum, in izumitelj ne sporazumeta o plačilu, odloči o sporu pristojno sodišče.
Njuno razmerje je po vsebini premoženjskopravno. Te vsebine pa ne more spremeniti niti zakonodajalčeva zahteva, da mora podjetje s samoupravnimi splošnimi akti natančneje urediti postopek v zvezi z obravnavanjem obvestila o izumu iz 146. člena ZVI in merila za ugotavljanje prispevka izuma k povečanju dohodka.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Okoliščina, da tožničina mati dela na temeljnem sodišču, ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Kolikor obstaja zadržek, da bi se zadeva obravnavala na enoti, kjer je bila tožba vložena, lahko predsednik temeljnega sodišča v okviru svojih pristojnosti dodeli zadevo drugi dislocirani enoti.
izpodbijanje vpisa v zemljiško knjigo na podlagi sklepa o dedovanju - spor o dejstvih
Zemljiškoknjižni vpis, ki ga skuša tožeča stranka v tej pravdni zadevi izpodbiti in spremeniti je bil odrejen po uradni dolžnosti. Zemljiškoknjižni vpis je skladen s sklepom o dedovanju, kar je bilo pravnomočno že ugotovljeno s sklepom Višjega sodišča.
Tega pravnomočnega sklepa tožeča stranka v tej pravdni zadevi niti s sklicevanjem na določbe Zakona o dedovanju niti na pravna pravila zemljiškoknjižnega prava ne more izpodbijati. Obstoj tega sklepa, na podlagi katerega je prišlo v zemljiški knjigi le do vpisa solastninskih deležev, pa ni ovira za to, da pravdnima strankama ob morebitni delitvi stvari, pri katerih je v zemljiški knjigi sicer vpisana solastnina, v naravi pripadejo prav tiste stvari, ki so jima pripadle na podlagi oporoke, katere vsebina je povzeta tudi v sklep o dedovanju
Po določbi 1. odstavka 280. člena zakona o splošnem upravnem postopku v upravnem izvršilnem postopku ni mogoče izpodbijati odločbe, ki se izvršuje. Ugovor stranke, da bi rušitev objekta pomenila zanjo nenadomestljivo škodo, se ne nanaša na način izvršbe, temveč na odločbo o odstranitvi objekta.
odločba o razlastitvi - občina kot razlastitveni upravičenec - dokaz o zagotovljenih sredstvih za odškodnino
V postopku mora biti ugotovljeno, na kakšni podlagi je občina razlastitveni upravičenec. Razlastitveni upravičenec mora tudi izkazati, da ima zagotovljena sredstva za odškodnino v realni višini.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - nekdanja aktivna oseba v JA
Tožba je bila zavrnjena, ker tožeča stranka kot nekdanja aktivna oseba v JA ni bil zavarovanec po zakonu R Slovenije o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.
neprijava uvoženega blaga prevzemni carinarnici v roku - obveznost plačila uvoznih dajatev garanta
Če uvozno blago ni bilo prijavljeno do roka, določenega v prijavi za uvoz in tranzit blaga, prevzemni carinarnici, je šteti, da je bilo dano v prost promet in pristojni carinski organi lahko začnejo postopek carinjenja po uradni dolžnosti (2. odstavek 249. člena carinskega zakona).
Tržni inšpektor svoje odločitve ne more opreti samo na 70. člen zakona o sistemu državne uprave, če tudi v materialnem zakonu nima pooblastila za določene ukrepe. Materialno pravne norme pa v izpodbijani odločbi niso navedene.