nastanitev v domu za ostarele občane - podstanovalska razmerja (podnajem) - prenehanje pravic podstanovalca - tožba na izpraznitev stanovanja
Odhod v dom za ostarele nima za posledico prenehanje stanovanjske pravice. Stanovanjska pravica preneha šele s smrtjo imetnika stanovanjske pravice. S tem dnem pa preneha tudi pravna podlaga za bivanje podnajemnika v tem stanovanju.
nastanitev v domu za ostarele občane - podstanovalska razmerja (podnajem) - privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - pravice podstanovalca (podnajemnika)
Imetnik stanovanjske pravice z odhodom v dom za ostarele ne izgubi stanovanjske pravice in tako tudi ne pravice do odkupa stanovanja po 117. členu SZ. Na to pravico ne vpliva dejstvo, da je stanovanje v celoti oddano v podnajem.
Konkretno določena odškodnina za negmotno škodo ne sme preseči okvirov, v katerih sodišča določajo odškodnine za razne vrste škod vse do katastrofalne škode. Ob upoštevanju ugotovljenega obsega tožnikove poškodbe, bolečin v zvezi z njimi in posledic poškodb v tožnikovem vsakdanjem življenju in njegovi delovni sposobnosti šteje revizijsko sodišče, da sta sodišči kljub tožnikovi mladosti pri odmeri odškodnine bistveno presegli okvire, v katerih se določa odškodnina za istovrstne škode. Zato je treba pritrditi reviziji tožene stranke, da je bilo pri odmeri višine odškodnine materialno pravo zmotno uporabljeno
ZTLR člen 58, 58/2. ZPP (1977) člen 195, 195/1, 354, 354/1, 187.
služnostna pravica - potreba po služnosti - prenehanje stvarne služnosti - odtujitev stvari, o kateri teče pravda, med pravdo - relativna bistvena kršitev ZPP
Odtujitev stvari, o kateri teče pravda (v konkretnem primeru se je ugotavljalo, ali je možen dostop do toženčevega kozolca, po toženčevi parceli ter ali obstoji potreba po služnosti vožnje v korist toženčevih parcel po parceli tožnikov), ne ovira, da se pravda med istimi strankami ne dokonča (1. odst. 195. čl. ZPP).
Relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka (1. odst. 354. čl. ZPP, v konkretnem primeru v zvezi s 187. čl. ZPP) je podana le, če je kršitev vplivala ali mogla vplivati na zakonitost oz. pravilnost sodbe. Ugotovitev v 1. tč. izreka sodbe sodišča prve stopnje, "da je prenehala potreba po služnostni pravici voženj" po služečem zemljišču, ob istočasni presoji, da "se služnost odpravi", pa na zakonitost oz. pravilnost sodbe ni mogla vplivati.
Za izdajo lokacijskega dovoljenja so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, tožbeni ugovori glede pomanjkljivosti oziroma pristnosti lokacijskega dovoljenja pa so neutemeljeni.
podlage za odgovornost - domnevna krivda povzročitelja škode
Ob dosedanjih dejanskih ugotovitvah, da je toženec zapeljal s kolesom proti skupini treh otrok, ki so hodili bolj proti sredini cestišča, ne da bi jih opozoril z zvočnim signalom, je bil preuranjen zaključek, da je ravnal v skladu z Zakonom o varnosti cestnega prometa in da ni odgovoren za poškodbe dveh otrok, ki jih je podrl na tla.
neuporaba stanovanja - nastanitev v domu za ostarele občane - podstanovalska razmerja (podnajem) - privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - ožji družinski član - tožba na izpraznitev stanovanja - aktivna legitimacija
Po 58. in 64. členu ZSR imetnik stanovanjske pravice ne izgubi stanovanjske pravice zgolj zato, ker je odšel v dom za ostarele. Zanj tudi ne velja prepoved oddaje celega stanovanja v podnajem.
Če stanovanja po SZ ne kupi imetnik stanovanjske pravice, temveč njegov ožji družinski član, ima le slednji pravico zahtevati izselitev nezakonito vseljenih oseb (58. člen SZ).
Okoliščina, da je tožeča stranka poravnala svojo obveznost s cesijo in ne z denarnim nakazilom, do česar bi bila tožena stranka upravičena, kaže, da ni šlo za običajen način poravnave terjatve.
Konkretno določena odškodnina ne sme preseči okvirov, v katerih se pri odločanju sodišč v odškodninskih zadevah določajo odškodnine za razne vrste škod vse do katastrofalne škode. Obstajajo torej meje, preko katerih sodišče ne more določiti odškodnine, če upošteva vse kriterije iz 200. čl. ZOR.
Odlok o zimski službi na območju občine Celje (Uradni vestnik občine Celje 24/68) člen 3, 11.
odškodninska odgovornost lastnika stavbe - odškodninska odgovornost zaradi neočiščenega zasneženega pločnika
Odlok o zimski službi občine na široko določa obveznost čiščenja in posipavanja pločnikov, zato so hkrati zavezani različni subjekti:
organizacija, ki gospodari s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, lastniki oz. imetniki pravice uporabe stavb, najemniki poslovnih prostorov in posestniki nezazidanih zemljišč.
potrdilo namembne carinarnice kot dokaz o tranzitu blaga
Le potrdilo namembne carinarnice, ki je izdano na podlagi 2. odstavka 202. člena carinskega zakona, se šteje kot dokaz, da je blago v tranzitu bilo odpeljano iz države.
sporazum o krajevni pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine
V pravdnem postopku, ki sledi ugovoru toženca (dolžnika) zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, lahko uveljavi toženec dogovorjeno krajevno pristojnost sodišča s prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku.
ukrep urbanističnega inšpektorja - smiselnost ustavitve gradnje po končanih adaptacijskih delih
Če je bil inšpekcijski ukrep po 1. in 2. odstavku 74. člena ZUN uporabljen potem, ko so bila adaptacijska dela, za katere bi moral investitor imeti lokacijsko dovoljenje, končana, je ukrep ustavitve gradnje sicer odveč, nujen pa je še vedno ukrep, ki investitorju nalaga, da v določenem roku zahteva lokacijsko dovoljenje.
ZDO člen 86, 86-7. Zakon o kreditnih odnosih s tujino (ZKOT) člen 1, 12.
davek od dohodka iz dejavnosti - obresti od kredita kot pogodbena obveznost
Obresti od kredita, najetega v letu 1993, je po določbi 7. točke 86. člena zakona o davkih občanov šteti kot pogodbeno obveznost le, če je kredit najet v skladu s pogoji, ki urejajo bančni in kreditni sistem. Ker so pa zakonu o kreditnih odnosih s tujino, ki je veljal v letu 1990, lahko najemale kredite v tujini le pravne osebe, se obrtniku, ki ni pravna oseba, obresti od kredita, najetega v tujini v letu 1990 ne štejejo kot pogodbena obveznost v smislu navedene določbe zakona o davkih občanov.
Tožeča stranka je zamudila 3-dnevni zakonski rok za vložitev pritožbe proti prvostopni odločbi in je zato tožena stranka upravičeno zavrgla njeno pritožbo kot prepozno. Predhodno je namreč začasna zastopnica tožeče stranke, ki ji je bila vročena prvostopna odločba in je bila upravičena do pritožbe zoper to odločbo, pritožbo tudi vložila v 3-dnevnem zakonskem roku. Tožena stranka je njeno pritožbo zavrgla, ker jo ni vložila upravičena oseba (49. člen ZUP). Zoper to odločbo pa začasna zastopnica ni vložila tožbe v upravnem sporu.