ZDavP člen 15, 39. Opomba št. 1 k tar.št. 5 Tarife prometnega davka. ZPD člen 2.
prometni davek - cenitev davčne osnove
Če so poslovne knjige ali evidence, ki jih je davčni zavezanec dolžan voditi, vsebinsko napačne ali kažejo takšne pomanjkljivosti, ki opravičujejo sum glede njihove vsebinske pomanjkljivosti, se davčna osnova davčnega zavezanca ugotavlja s cenitvijo.
ZISDU člen 82, 134, 139. Slovenski računovodski standardi (SRS) 17 in 18. Metodologija za izračun čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada in vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada.
davek od dobička pravnih oseb - davčna osnova - izredni odhodki - popravki vrednosti dolgoročnih naložb - provizija pooblaščene družbe za upravljanje
Pri izračunu provizije pooblaščene družbe za upravljanje v delnicah PID je potrebno upoštevati število delnic z upoštevanjem sorazmernega števila dni od dneva vpisa nove emisije delnic v sodni register do konca poslovnega leta. Metodologija je normativni akt za izračun knjigovodske vrednosti delnic pri družbi za upravljanje. Če je obveznost plačila zakonitih zamudnih obresti nastopila z zapadlostjo obveznosti v letu 1995 in 1996, to niso izredni odhodki v letu 1997.
V pritožbi zoper sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo tožnik ne more izpodbijati izvršilnega naslova, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba.
odpravnina za izpraznjeno denacionalizirano stanovanje - odklonitev sodnega varstva
Akt, s katerim je tožena stranka razveljavila ugotovitveni akt, s katerim je ugotovila, da je tožnik upravičen do odpravnine za izpraznjeno denacionalizirano stanovanje po 4. odstavku 125. člena SZ, je po svoji vsebini, v razmerju do tožnika, dokončni posamični akt, ne glede na naravo predhodnega akta tožene stranke. Zato ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu, saj ni podlage za ugotovitev, da tožnik z njim ni bil očitno prizadet in da z njim ni bilo poseženo v njegove pravice in pravne koristi. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrženje tožbe po 3. točki 34. člena ZUS.
oprostitev plačila sodnih taks za tožbo in sodno odločitev
Predlog za oprostitev sodnih taks, ki je vložen po vročitvi sodne odločitve, je prepozen glede na določbo 14. člena Zakona o sodnih taksah, ki določa, da učinkuje sklep o oprostitvi plačila sodnih taks od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje.
vključitev denacionalizacijskega upravičenca v postopek komasacije - vračanje po ZDen
Če je bila že izdana odločba o novi razdelitvi zemljišč in zemljišča, ki so predmet denacionalizacije, ni več v taki obliki kot ob podržavljenju, upravičenca do denacionalizacije ni mogoče vključevati v komasacijski postopek kot novega udeleženca.
rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo - priglasitev zavarovanja pravic do gozdov, kmetijskih zemljišč in drugih nepremičnin
Priglasitev zavarovanja pravic do gozdov, kmetijskih zemljišč in drugih nepremičnin, ki jo je tožeča stranka vložila dne 28.2.1991 na podlagi Zakona o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini, ni mogoče šteti za zahtevek za denacionalizacijo. Zahtevek za denacionalizacijo, ki ga je tožeča stranka vložila po 7.12.1993 je zato prepozen, saj je bil ta rok prekluziven.
odločanje sodišča na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja - ukrep urbanističnega inšpektorja - zavezanec za plačilo stroškov odstranitve objekta
Če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta odstrani in vzpostavi prejšnje stanje na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika oz. upravljalca zemljišča.
Pri ugotavljanju državljanstva po 3. odstavku 63. člena Zakona o denacionalizaciji se ne ugotavlja izpolnjevanje pogojev za pridobitev položaja denacionalizacijskega zavezanca, pač pa, ali je oseba, katere državljanstvo se ugotavlja, jugoslovanski državljan po predpisih povojne Jugoslavije.
URS člen 22. Evropska konvencija za varstvo človekovih pravic člen 6.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - zahteva za uvedbo disciplinskega postopka - vezanost izreka disciplinskega ukrepa na opis dejanj
Ker je bil tožnik, kar je razvidno iz zahteve za uvedbo disciplinskega postopka predlagan v postopek samo zaradi "vinjenosti na delovnem mestu" brez navajanja motenj delovnega procesa oziroma drugih navedenih kvalifikatornih okoliščin, je postopek pred disciplinsko komisijo in pred sodiščem lahko tekel samo v tem okviru. Kakršnakoli kasnejša prekvalifikacija oziroma dopolnitev očitanih kršitev delovnih obveznosti ni dovoljena, zato sodišče druge stopnje ni imelo podlage za spremembo sodbe sodišča prve stopnje. Revizijsko sodišče, pa tudi že Ustavno sodišče Republike Slovenije, sta v svojih odločitvah že večkrat poudarjala vezanost izreka disciplinskega ukrepa, tako pred disciplinskimi organi kot tudi pred sodiščem, na opis dejanj, ki predstavljajo konstitutivni del zahteve, v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka. Zavzeto je bilo stališče, da izrekanje disciplinskih ukrepov mimo opisa dejanja v zahtevi, ne pred disciplinskimi organi ne pred sodiščem, ni dopustno, pri čemer slednje lahko pomeni celo odločanje v škodo delavca, ki je postopek začel. Zaradi sprejete in tudi objavljene sodne prakse, ki do sedaj ni bila spremenjena, drugačno sojenje pomeni kršenje 22. člena Ustave Republike Slovenije o enakem varstvu pravic in vsebinsko tudi 6.
člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki vsakomur zagotavlja pravično sojenje.
ZTPDR člen 83, 83/2. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcih - varstvo pravic delavcev - procesna predpostavka za uveljavitev sodnega varstva - ugovor zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja
Ker se revident ni v roku pritožil (vložil ugovora) zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja, prav tako pa ni ugovarjal, ko mu je delodajalec vrnil zaključeno delovno knjižico, je s tem prišel v položaj, ko glede na določbo drugega odstavka 83. člena ZTPDR (se ni obrnil na pristojni organ pri delodajalcu) ni mogel več uveljavljati pravice do sodnega varstva. Ker predstavlja določba drugega odstavka 83. člena procesno predpostavko, je sodišče pravilno ugotovilo, da revidentova tožba ni bila dopustna in je zato, ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanja s strani sodišča prve stopnje, odločilo sicer enako kot sodišče prve stopnje in tožbo zavrglo, pri čemer je uporabilo drugačno materialno pravno podlago.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinska odgovornost poslovodnega organa - disciplinski postopek - odločanje nepristojnega organa
O disciplinski odgovornosti direktorja lahko odloča samo organ, ki je pristojen za njegovo imenovanje ali razrešitev, kar velja tudi, če se o disciplinski odgovornosti direktorja odloča v času, ko ni več direktor, kršitve disciplinske odgovornosti pa se nanašajo na čas, ko je to še bil.
ZZT člen 13, 13-1, 14, 14/1, 16. ZTPDR člen 76, 76/1.
zaposlovanje tujcev - delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja po samem zakonu - odločba o ugotovljeni nezmožnosti za delo - pravni učinki pravnomočnosti odločbe
Pravni učinek pravnomočnosti je v tem, da izdane odločbe ni mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti z novo odločbo, s katero bi se nadomestila prejšnja odločba - razen v primerih posebej določenih s procesnimi zakoni. Takšno lastnost, ki izključuje možnost odprave, razveljavitve ali spremembe, daje izdani odločbi ZPIZ inštitut pravnomočnosti, ki hkrati tudi določa njeno časovno veljavnost.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - varstvo pravic delavcev - sklepčnost izvršnega odbora društva - mnenje sindikata
Po Zakonu o društvih in po Statutu tožene stranke je veljavna le tista sprememba Statuta, ki je objavljena v registru društev. Ker ni dokazano, ali je bila sprememba člena Statuta, ki določa število članov Izvršnega odbora, vpisana v register društev, je vprašanje, ali je Izvršni odbor, na seji katerega je bilo 9 članov, sprejel veljavno odločitev. Določba prvega odstavka 82. člena ZTPDR je prisilna norma materialnega prava. Zaradi tega morajo organi odločanja zahtevati mnenje sindikata.
ZDSS člen 21.ZPP člen 367, 367/2, 377, 498, 498/1.
premoženjski spor - izredna pravna sredstva - revizija - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije
Če sta bili sodbi sodišč prve in druge stopnje izdani po 14. juliju 1999, ko je začel veljati Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99) in če je vrednost spora manjša od 1,000.000,00 SIT, je treba revizijo kot nedovoljeno zavreči.
ZDR (1990) člen 36, 36e, 36h, 103, 104, 105, 106. ZTPDR člen 83. ZPP (1977) člen 187, 187/1, 187/2, 333.
delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - sodni postopek - ugotovitvena tožba - predpostavka za dopustnost ugotovitvene tožbe
Zaradi načela pravne varnosti ugotovitev neobstoja razloga iz 36e člena ZDR za prenehanje delovnega razmerja tožečim strankam, ne da bi le-ta zahtevala v postopku in na način kot je predpisan v 83. členu ZTPDR oziroma v 36h členu ter v členih od 103 do 106 člena ZDR, varstvo pravic, ni dopustno.
ZTVP-1 člen 85, 85/5-1, 85/6, 86, 86/3, 86/4, 86/5. ZTVP člen 85, 85/5-1, 85/6, 86, 86/3, 86/4, 86/5.
dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave borzno posredniške hiše
Izpolnitev pogoja iz 1. točke 5. odstavka 85. člena ZTVP-1 za člana uprave borzno posredniške družbe se domneva, če so izpolnjene predpostavke iz 2. stavka 6. odstavka 85. člena ZTVP-1. Ta domneva pa je izpodbojna. Ugotovitev, da kljub izpolnjenim predpostavkam iz 2. stavka 6. odstavka 85. člena ZTVP-1 kandidat za člana uprave borzno posredniške hiše ne izpolnjuje pogoja iz 1. točke 5. odstavka 85. člena ZTVP-1, utemelji agencija za trg vrednostnih papirjev s podatki, do katerih je prišla na predstavitvi vodenja poslov oziroma z drugimi podatki, s katerimi razpolaga (člen 86/3, 86/4 in 86/5 ZTVP-1).
Za zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje poslov člana uprave borznoposredniške hiše zadostuje že samo možnost, da bi zaradi ravnanja vlagatelja zahteve lahko prišlo do situacije, v kateri bi bilo poslovanje BPD v skladu s pravili o obvladovanju tveganj ali pravil varnega in skrbnega poslovanja ogroženo.
dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - zavarovalni zastopniki
Samo oseba, ki je na dan uveljavitve ZZavar (3.3.2000) že tri leta opravljala posle zavarovalnega zastopanja na delovnem mestu zavarovalnega zastopnika je po zakonu samem pridobila dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja.