ZPP člen 180, 180/1, 180/4. ZST člen 25, 25/3, 26, 26/4.
sodna taksa za tožbo - plačilo takse kot procesna predpostavka - delno plačilo takse - delno zastaranje izterjave takse - deljiv tožbeni zahtevek - domnevna umika tožbe - zakonski roki
Plačilo sodne takse za tožbo je procesna predpostavka za odločanje sodišča in to absolutne narave, saj mora nanjo paziti sodišče po uradni dolžnosti. Tudi če taksa ni plačana v celoti, ni izpolnjena predpostavka za meritorno odločanje sodišča oziroma delno plačilo ne omogoča odločanja o delu tožbe oziroma delu tožbenega zahtevka niti takrat, ko je ta deljiv.
dopustnost uveljavljanja pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 70/2000, ZUS-A) je pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja dopustno uveljavljati v pritožbi zoper sodbo, izdano v upravnem sporu na prvi stopnji, kadar oziroma kolikor sodba sodišča prve stopnje temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v sodnem postopku.
dopustnost uveljavljanja pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 70/2000, ZUS-A) je pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja dopustno uveljavljati v pritožbi zoper sodbo, izdano v upravnem sporu na prvi stopnji, kadar oziroma kolikor sodba sodišča prve stopnje temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v sodnem postopku.
Ob izgubi zavarovalnih pravic ima zavarovalnica pravico regresirati od zavarovanca odškodnino, ki jo je izplačala oškodovanki. Pri tem ima pravico od zavarovanca izterjati odškodnino, plačano oškodovancu, in to z obrestmi in stroški.
dopustnost uveljavljanja pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 70/2000, ZUS-A) je pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja dopustno uveljavljati v pritožbi zoper sodbo, izdano v upravnem sporu na prvi stopnji, kadar oziroma kolikor sodba sodišča prve stopnje temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v sodnem postopku.
Bistveno spremenjene okoliščine na strani tožnika po pravnomočno zavrnjeni prošnji za azil so razlogi iz 41. člena ZAzil, ki bi dovoljevali ponovno obravnavo prošnje za azil.
vrnitev premoženja nosilcev obveznega socialnega zavarovanja v kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Prvi odstavek 247. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa za vrnitev premoženja v kapitalski sklad Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tudi pogoj, da je bilo premoženje prenešeno na uporabnike izven sistema socialnega zavarovanja na podlagi v tem členu taksativno naštetih predpisov. Ker dejanski prenos premoženja v sistem izven socialnega zavarovanja ni bil izveden na podlagi enega od predpisov iz 1. odstavka 247. člena ZPIZ, ni podlage za denacionalizacijo.
ZPP člen 302, 302/3, 339, 339/1, 370, 370/3, 408, 414.
vodstvo glavne obravnave - obravnavanje pred spremenjenim senatom - dokazi in izvajanje dokazov - načelo oficialnosti v očetovski pravdi - revizija - razlogi za revizijo
Načelo oficialnosti po 408. členu ZPP je določeno v korist otrok in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje koristi in interese. Tožene stranke v tem postopku niso bile v takem položaju: vse so polnoletne in sposobne skrbeti za svoje koristi. Zato sodišče ni bilo dolžno po uradni dolžnosti izvajati dokazov, ki jih stranke niso predlagale.
ZPP člen 337, 338, 338/1-2, 340.ZNP člen 37.ZMZPP člen 95, 111.
priznanje tuje sodne odločbe - statusni spor - potrdilo o pravnomočnosti tuje sodne odločbe - predložitev novih dokazov v pritožbenem postopku
Glede na pravno naravo postopka za priznanje tuje sodbe v statusnih zadevah, ko gre za poseben primer nepravdnega postopka, uporaba stroge določbe 337. člena ZPP ni utemeljena. V obravnavanem primeru ne gre za spor med dvema strankama, kar je značilnost pravdnega postopka (1. člen ZPP), temveč gre zgolj za priznanje tuje sodbe, na podlagi česar bo tožnica mogla urejati svoja družinskopravna statusna razmerja v Republiki Sloveniji. V takem postopku, ko je mogoče predlog iz utemeljenih razlogov ponoviti, prekluzija glede pritožbenih novot ni smiselna.
sprejem v državljanstvo - nevarnost za obrambo države
Za presojo, da bi sprejem tožnika v državljanstvo predstavljal nevarnost za varnost in obrambo države, je potrebno ugotavljanje konkretnih tožnikovih ravnanj in na to nevarnost ni mogoče posplošeno sklepati zgolj na podlagi ugotovitve o tem, kakšen položaj je zasedal v bivši JA leta 1991. Vsa odločilna dejstva, ki so potrebna za ugotovitev izpolnjevanja pogojev za sprejem v državljanstvo, mora tožena stranka ugotoviti glede na stanje v času odločanja in na tej podlagi utemeljiti svojo prognozo o bodoči tožnikovi nevarnosti za varnost in obrambo države.
Ker tožnik ni bil vpisan v register stalnega prebivalstva je bila zahteva za izdajo spremembe potrdila o stalnem prebivališču pravilno zavrnjena, saj izdano potrdilo izkazuje navedena dejstva tako, kot izhajajo iz uradne evidence.
Čeprav je bil tožnik oproščen obtožbe, da je storil kaznivo dejanje posilstva, mu ovaditeljica dejanja ni odškodninsko ne odgovarja, če je tožnikovo ravnanje mogoče opredeliti kot odškodninski delikt, katerega elementi so po opisu enaki obravnavanemu kaznivemu dejanju, in če obstoj kaznivega dejanja krive ovadbe ni dokazan s pravnomočno kazensko sodbo.
CZ (1976) člen 24, 24/1. Pravilnik o vlaganju listin v carinskem postopku člen 9.
carinski zavezanec
Ker razmerje med špediterjem in carinskim zavezancem ne predstavlja relevantnega dejstva za odločitev v tej zadevi, je tudi ugovor, da špediter ni obvestil tožeče stranke (carinskega zavezanca) o roku vrnitve blaga v tujino, neutemeljen.
Pritožbeno sodišče mora (tudi na uradni dolžnosti) upoštevati odločbo, s katero je ustavno sodišče razveljavilo zakonsko določbo, na kateri je temeljila odločitev prvostopenjskega sodišča, pa čeprav je odločba ustavnega sodišča začela učinkovati šele po izdaji sodbe sodišča prve stopnje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - sedež podružnice pravdne stranke - hitrost postopanja sodišča
Niso razlogi za delegacijo dejstva, da ima tožena stranka podružnico na območju predlaganega sodišča in da to posluje hitreje ter da je kraj izplačevanja zavarovalnice na omenjenem območju.
Ker je bila tožba vložena pri prvostopnem upravnem organu, sodišče prve stopnje pa jo je prejelo po poteku 30-dnevnega pritožbenega roka in vložitve pri napačnem organu ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnikov, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno.