Napotilo iz drugega odstavka 120. člena SZ o smiselni uporabi določb prvega odstavka istega člena ne pomeni, da lahko naslovniki zakona določbo prvega odstavka 120. člena uporabljajo tako, da jo po lastni presoji prilagajajo, temveč tako, da je treba pri uporabi določbe prvega odstavka 120. člena SZ upoštevati namen in cilje zakonodajalca, ki so izraženi v določbah SZ, ki urejajo privatizacijo stanovanj. Iz določb 117., 119., prvega odstavka 120. člena SZ pa je jasno razvidno, da je želel zakonodajalec stimulirati čimprejšnje plačilo celotne kupnine, v primerih, ko je bilo dogovorjeno obročno odplačevanje, pa zagotoviti, da bodo mesečni obroki ves čas odplačevanja v vrednosti enakega deleža stanovanja. Zakonodajalčeva zahteva iz tretjega odstavka 117. člena SZ, da morajo biti obroki ves čas odplačevanja v vrednosti enakega deleža stanovanja, pa je lahko uresničena le v primeru, če se pri predčasnem plačilu, do katerega pride po že sklenjeni kupni pogodbi, pri izračunu dodatnega popusta upošteva še ne plačani del s pogodbo dogovorjene kupnine in ne v pogodbi določena cena, kot pravno zmotno trdi tožnica.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Pravno pomembno za odškodnino za strah je tudi strah, ki ga je tožnica po nezgodi doživljala, zlasti kot nosečnica v preostalih mesecih nosečnosti (do poroda).
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1, 420, 420/2.
pripor - begosumnost - načelo sorazmernosti - varščina - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker obtoženec ni bil v priporu iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP ampak iz razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, bi bila odprava pripora mogoča na podlagi plačane varščine.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - opravljanje - opravičljiva zmota - izključitev protipravnosti - pravica do zasebnosti - javne osebe - absolutne osebe iz javnega življenja - relativne osebe iz javnega življenja - intimno življenje - privolitev prizadete osebe
Brez privolitve prizadetega je mogoče pisati o zasebnem življenju osebnosti sodobnega življenja, ki zanimajo javnost (tako imenovane absolutne osebe iz javnega življenja), in oseb, ki zanimajo javnost samo v zvezi z nekim konkretnim dogodkom (tako imenovane relativne osebe iz javnega življenja), ne pa tudi o drugih osebah.
Brez privolitve prizadetega o nobeni osebi ni dovoljeno objavljati stvari iz njenega intimnega življenja.
Ker starša zasebnega tožilca nista ne absolutni ne relativni osebi iz javnega življenja, v času objave članka pa sta bila že pokojna, obtoženka ne bi smela glede na naravo trditev uporabiti okoliščin iz njunega življenja brez dovoljenja vseh njunih otrok.
Odločitev o dovolitvi ali zavrnitvi predlagane spremembe tožbe je sklep, s katerim postopek ni končan, ampak bo v nadaljevanju sodišče odločilo o vsebini tožbe, katere spremembe ni dovolilo in bo postopek končan šele s tako odločitvijo.
Tožnikova priglasitev premoženjskopravnega zahtevka z vlogo z dne 19.10.1994 v kazenskem postopku po 388. členu ZOR je pretrgala zastaranje, ki je zato na podlagi prvega odstavka 392. člena ZOR pričelo teči znova, petletni zastaralni rok od vložitve tožbe 07.10.1997 pa še ni potekel. Zastaranja pa ne pretrga samo ustrezno upnikovo dejanje pred sodiščem ali drugim pristojnim organom po 388. členu ZOR, temveč po prvem odstavku 387. člena ZOR tudi dolžnikova pripoznava dolga. Takih toženčevih dejanj pa je bilo več.
Če bi bilo mogoče pritrditi toženčevemu stališču o neupoštevanju dopisa z dne 03.04.1991 in priglasitve premoženjskopravnega zahtevka z dne 19.10.1994, bi bilo treba toženčevo izjavo v pritožbi z dne 28.12.1995 obravnavati ne kot pripoznavo dolga v smislu prvega odstavka 387. člena ZOR, temveč kot pismeno pripoznavo zastaranja obveznosti po 366. členu ZOR, to pa bi imelo za posledico toženčevo odpoved zastaranju.
ZPP (1977) člen 186, 186/2, 382, 382/3, 385, 385/3, 392.
revizija - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot revizijski razlog - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi - zavrženje revizije
Le revident je trdil, in še to izrecno šele v reviziji, da je bil sporazum sporazumno spremenjen. Dejanske ugotovitve sodišča so drugačne: sporazum ni bil spremenjen in veže pogodbenike, kot pravilno opozarja sodišče druge stopnje. Niti ta očitana kršitev pravdnega postopka torej ni podana.
ZPP člen 377, 385, 385/2-1, 391, 391/2, 481, 481/1, 481/1-2.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve - samostojni podjetnik posameznik - pojem gospodarskega spora
Za uporabo določb pravdnega postopka v gospodarskih sporih ni več predpisano, da mora spor izvirati iz medsebojnega gospodarskega razmerja med samostojnim podjetnikom posameznikom in gospodarsko družbo (ali drugim subjektom iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP), ampak iz pravnega razmerja (ki je lahko pogodbeno ali nepogodbeno) med samostojnim podjetnikom posameznikom in gospodarsko družbo, ki je v zvezi z opravljanjem pridobitne dejavnosti podjetnika.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - zahteva za obnovo postopka za izročitev - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o zavrženju zahteve za obnovo postopka za izročitev obdolženca
Ker postopek za izročitev obdolženega ali obsojenega tujca, urejen v členih od 521 do 537 ZKP, ni kazenski postopek, zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper pravnomočni sklep o zavrženju zahteve za obnovo tega postopka, ni dovoljena (1. odstavek 420. člena v zvezi z 2. odstavkom 423. člena ZKP).
URS člen 23, 125.ZPP člen 105, 105/1, 105/2, 105/3, 116.
bistvene sestavine tožbe - poprava tožbe - naslov bivališča tožene stranke - vrnitev v prejšnje stanje
Neaktivnost strank oziroma njihovih pooblaščencev ima v zakonu predvidene posledice. Te ne predstavljajo kršitve določb pravdnega postopka, kadar so pravilno uporabljene določbe ZPP o dolžni aktivnosti strank v postopku in dolžnosti sodišča, da stranke opozori na posledice njihove neaktivnosti. S tem strankam ni onemogočena pravica do sodnega varstva, ampak so spoštovana pravila postopka za uveljavljanje teh pravic, ki so enaka za vse udeležence sodnih postopkov.
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-3, 420, 420/2, 432.
pripor - ponovitvena nevarnost - teža kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav se je obseg obtoženčevega kaznivega dejanja po izreku oprostilnega dela prvostopne sodbe zmanjšal, pa mu je očitanih še vedno šest dejanj, storjenih v škodo različnih oškodovank. S temi dejanji je bila varnost oškodovank, katerih socialno stisko je izrabljal in se okoriščal na njihov račun, nedvomno ogrožena.
Zmanjšanje obsega kaznivega dejanja zato ne nasprotuje zaključku, da je pripor še vedno neogibno potreben za varnost ljudi.
Sodišče druge stopnje je v razveljavitvenem sklepu v zvezi s pravno opredelitvijo kaznivega dejanja, opisanega pod točko 1 izreka sodbe sodišča prve stopnje, nakazalo drugačno stališče. Ker pa je obtoženec še vedno obtožen kaznivega dejanja po 1. odstavku 186. člena KZ in v zahtevi za varstvo zakonitosti nakazani položaj ni nastal, ni podlage za uporabo določb 432. člena ZKP.
ZZLPPO člen 7, 7/1, 7/3, 45, 45/1, 47, 47/1, 63, 63/4, 65, 65/2.ZPPOLS člen 25h, 25m. ZDP člen 1.ZLPP člen 48, 48a.
zahteva za varstvo zakonitosti - lastninsko preoblikovanje podjetij - vpis lastninskega preoblikovanja v sodni register - oškodovanje družbene lastnine - procesna legitimacija - aktivna legitimacija družbenega pravobranilca
ZPPOLS in ZZLPPO sta odpravila aktivno legitimacijo Družbenega pravobranilca za vlaganje tožb zaradi odprave oškodovanja družbenega kapitala, do katerega je prišlo pred vpisom lastninskega preoblikovanja v sodni register, tožba pa je bila vložena šele po vpisu lastninskega preoblikovanja. Izjema so le tisti postopki, ki jih opredeljuje 25m člen novele ZPPOLS.
ZOR člen 280, 280/2, 281, 281/1, 281/2, 281/3, 283, 283/2, 284, 285.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pasivna legitimacija - rok za vložitev tožbe - narava pravnega posla
V sodni praksi ni spora, da glede na drugi odstavek 283. člena ZOR, dolžnik sam ni pasivno legitimiran v pravdni zadevi zaradi izpodbijanja njegovih pravnih dejanj.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da ni pravno pomembno, ali je šlo za odplačan pravni posel. Od odgovora na to vprašanje so odvisni dolžina prekluzivnega roka za vložitev tožbe, obseg dokazovanja in dokazno breme.
Pobuda za ugotavljanje odgovornosti zaradi kršitve kodeksa zbornice, ni zahteva v upravni stvari, v kateri bi se z upravnim aktom odločalo o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, zato molk ni podan in upravni spor zaradi molka v smislu 26. člena ZUS ni dopusten. Zato je pravilna odločitev sodišča, da se tožba zavrže.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sojenja
Trditev, "da se sodniki srečujejo in poznajo z delavci, ki so zaposleni na občini, v javnih službah itd." je mogoče izreči za veliko večino (zlasti manjših) slovenskih krajev in torej tudi za veliko večino sodnikov. Zato taka poznanstva ne morejo predstavljati tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti iz kraja v kraj, saj bi sicer moralo v vseh primerih, ko se pred katerimkoli okrajnim sodiščem v Republiki Sloveniji pojavi kot stranka postopka občina, zadevo obravnavati drugo stvarno pristojno sodišče, ki ima sedež izven območja občine, ki nastopa v postopku kot stranka. To pa bi bilo v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
zvišanje preživnine - dopustnost revizije v sporu zaradi zvišanje preživnine - zavrženje revizije
Ker se je v tem sporu zahtevalo zvišanje sodno določene preživnine (in ne prvo določitev preživnine ali njeno ukinitev), revizija zoper izpodbijano sodbo na podlagi določila tretjega odstavka 367. člena ZPP ni dovoljena.