določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sojenja
Trditev, "da se sodniki srečujejo in poznajo z delavci, ki so zaposleni na občini, v javnih službah itd." je mogoče izreči za veliko večino (zlasti manjših) slovenskih krajev in torej tudi za veliko večino sodnikov. Zato taka poznanstva ne morejo predstavljati tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti iz kraja v kraj, saj bi sicer moralo v vseh primerih, ko se pred katerimkoli okrajnim sodiščem v Republiki Sloveniji pojavi kot stranka postopka občina, zadevo obravnavati drugo stvarno pristojno sodišče, ki ima sedež izven območja občine, ki nastopa v postopku kot stranka. To pa bi bilo v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - zahteva za obnovo postopka za izročitev - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o zavrženju zahteve za obnovo postopka za izročitev obdolženca
Ker postopek za izročitev obdolženega ali obsojenega tujca, urejen v členih od 521 do 537 ZKP, ni kazenski postopek, zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper pravnomočni sklep o zavrženju zahteve za obnovo tega postopka, ni dovoljena (1. odstavek 420. člena v zvezi z 2. odstavkom 423. člena ZKP).
pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost - uporaba milejših ukrepov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ob ustrezni obrazložitvi in zakoniti podlagi ugotovljenega pripornega razloga ni potrebe za obrazložitev, zakaj v obravnavanem primeru ne pridejo v poštev milejši ukrepi.
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-3, 420, 420/2, 432.
pripor - ponovitvena nevarnost - teža kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav se je obseg obtoženčevega kaznivega dejanja po izreku oprostilnega dela prvostopne sodbe zmanjšal, pa mu je očitanih še vedno šest dejanj, storjenih v škodo različnih oškodovank. S temi dejanji je bila varnost oškodovank, katerih socialno stisko je izrabljal in se okoriščal na njihov račun, nedvomno ogrožena.
Zmanjšanje obsega kaznivega dejanja zato ne nasprotuje zaključku, da je pripor še vedno neogibno potreben za varnost ljudi.
Sodišče druge stopnje je v razveljavitvenem sklepu v zvezi s pravno opredelitvijo kaznivega dejanja, opisanega pod točko 1 izreka sodbe sodišča prve stopnje, nakazalo drugačno stališče. Ker pa je obtoženec še vedno obtožen kaznivega dejanja po 1. odstavku 186. člena KZ in v zahtevi za varstvo zakonitosti nakazani položaj ni nastal, ni podlage za uporabo določb 432. člena ZKP.
Stališče, da pripora ni mogoče podaljšati iz drugega pripornega razloga razen tistega, zaradi katerega je bil odrejen, je zmotno. Pri odločanju o podaljšanju pripora namreč sodišče ne ocenjuje le, če še obstajajo razlogi, zaradi katerih je bil pripor odrejen, pač pa ocenjuje tudi, če so podane okoliščine za podaljšanje iz drugega pripornega razloga.
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1, 420, 420/2.
pripor - begosumnost - načelo sorazmernosti - varščina - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker obtoženec ni bil v priporu iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP ampak iz razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, bi bila odprava pripora mogoča na podlagi plačane varščine.
ZOR člen 280, 280/2, 281, 281/1, 281/2, 281/3, 283, 283/2, 284, 285.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pasivna legitimacija - rok za vložitev tožbe - narava pravnega posla
V sodni praksi ni spora, da glede na drugi odstavek 283. člena ZOR, dolžnik sam ni pasivno legitimiran v pravdni zadevi zaradi izpodbijanja njegovih pravnih dejanj.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da ni pravno pomembno, ali je šlo za odplačan pravni posel. Od odgovora na to vprašanje so odvisni dolžina prekluzivnega roka za vložitev tožbe, obseg dokazovanja in dokazno breme.
URS člen 23, 125.ZPP člen 105, 105/1, 105/2, 105/3, 116.
bistvene sestavine tožbe - poprava tožbe - naslov bivališča tožene stranke - vrnitev v prejšnje stanje
Neaktivnost strank oziroma njihovih pooblaščencev ima v zakonu predvidene posledice. Te ne predstavljajo kršitve določb pravdnega postopka, kadar so pravilno uporabljene določbe ZPP o dolžni aktivnosti strank v postopku in dolžnosti sodišča, da stranke opozori na posledice njihove neaktivnosti. S tem strankam ni onemogočena pravica do sodnega varstva, ampak so spoštovana pravila postopka za uveljavljanje teh pravic, ki so enaka za vse udeležence sodnih postopkov.
Neobstoj vzročne zveze med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem pomeni, da manjka eden od štirih elementov civilnega delikta (škoda mora izvirati iz nedopustnega ravnanja, škoda mora sploh nastati, obstajati morata tudi vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem, podana pa mora biti tudi odgovornost na strani povzročitelja škode), ki morajo biti podani kumulativno.
Ob ugotovitvi, da sta škodo povzročila le druga dva mlad. toženca, ni mogoče uporabiti določbe zadnjega odstavka 206. člena ZOR, saj velja pravilo iz navedenega odstavka ZOR le v primeru, kadar povzroči škodo ena izmed dveh ali več določenih oseb, ki so na nek način med seboj povezane, ni pa mogoče ugotoviti, katera od njih jo je povzročila. V obravnavani zadevi pa je bilo ugotovljeno, kdo od treh mladoletnih tožencev je povzročil škodo.
Napotilo iz drugega odstavka 120. člena SZ o smiselni uporabi določb prvega odstavka istega člena ne pomeni, da lahko naslovniki zakona določbo prvega odstavka 120. člena uporabljajo tako, da jo po lastni presoji prilagajajo, temveč tako, da je treba pri uporabi določbe prvega odstavka 120. člena SZ upoštevati namen in cilje zakonodajalca, ki so izraženi v določbah SZ, ki urejajo privatizacijo stanovanj. Iz določb 117., 119., prvega odstavka 120. člena SZ pa je jasno razvidno, da je želel zakonodajalec stimulirati čimprejšnje plačilo celotne kupnine, v primerih, ko je bilo dogovorjeno obročno odplačevanje, pa zagotoviti, da bodo mesečni obroki ves čas odplačevanja v vrednosti enakega deleža stanovanja. Zakonodajalčeva zahteva iz tretjega odstavka 117. člena SZ, da morajo biti obroki ves čas odplačevanja v vrednosti enakega deleža stanovanja, pa je lahko uresničena le v primeru, če se pri predčasnem plačilu, do katerega pride po že sklenjeni kupni pogodbi, pri izračunu dodatnega popusta upošteva še ne plačani del s pogodbo dogovorjene kupnine in ne v pogodbi določena cena, kot pravno zmotno trdi tožnica.
Odločitev o dovolitvi ali zavrnitvi predlagane spremembe tožbe je sklep, s katerim postopek ni končan, ampak bo v nadaljevanju sodišče odločilo o vsebini tožbe, katere spremembe ni dovolilo in bo postopek končan šele s tako odločitvijo.
ZPP člen 377, 385, 385/2-1, 391, 391/2, 481, 481/1, 481/1-2.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve - samostojni podjetnik posameznik - pojem gospodarskega spora
Za uporabo določb pravdnega postopka v gospodarskih sporih ni več predpisano, da mora spor izvirati iz medsebojnega gospodarskega razmerja med samostojnim podjetnikom posameznikom in gospodarsko družbo (ali drugim subjektom iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP), ampak iz pravnega razmerja (ki je lahko pogodbeno ali nepogodbeno) med samostojnim podjetnikom posameznikom in gospodarsko družbo, ki je v zvezi z opravljanjem pridobitne dejavnosti podjetnika.
zvišanje preživnine - dopustnost revizije v sporu zaradi zvišanje preživnine - zavrženje revizije
Ker se je v tem sporu zahtevalo zvišanje sodno določene preživnine (in ne prvo določitev preživnine ali njeno ukinitev), revizija zoper izpodbijano sodbo na podlagi določila tretjega odstavka 367. člena ZPP ni dovoljena.
Tudi podjetju z znanimi lastniki kapitala, od katerih pa so nekateri v družbeni lastnini, je praviloma mogoče izreči vse ukrepe po 48c členu ZLPP, čeprav se to podjetje na bo lastninsko preoblikovalo. Če se mu pri tem naloži povečanje trajnega (celotnega) kapitala, to ne pomeni posega v osnovni kapital, ki bi se lahko spremenil samo s spremembo družbene pogodbe (če gre za družbo z omejeno odgovornostjo) oziroma s sklepom skupščine delničarjev (če gre za delniško družbo).
posojilna pogodba - vrnitev posojila - menica kot sredstvo za izpolnitev pogodbene obveznosti
Tožena stranka je izročila menico zato, da je izplačala posojeni znesek tožeči stranki. Menica je torej služila izpolnitvi obveznosti tožene stranke iz posojilne pogodbe.
priznanje tujih odločb - možnost sodelovanja v sodnem postopku - vročitev sodnih pisanj
Glede na določbo drugega odstavka 96. člena ZMZPP, da se ne šteje, da prizadeta stranka ni mogla sodelovati v postopku, če se je na kakršenkoli način spustila v obravnavanje glavne stvari na prvi stopnji, je mogoče pritrditi pritožbi, da je dovoljena in pravno korektna lahko tudi drugačna osebna vročitev (npr. s priporočeno poštno pošiljko), vendar pa mora biti po mnenju vrhovnega sodišča v takem primeru brez dvoma izkazano in dokazano, kakšna pošilja je bila prizadeti stranki vročena, predvsem pa, kaj je ta pošiljka vsebovala.
Pobuda za ugotavljanje odgovornosti zaradi kršitve kodeksa zbornice, ni zahteva v upravni stvari, v kateri bi se z upravnim aktom odločalo o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, zato molk ni podan in upravni spor zaradi molka v smislu 26. člena ZUS ni dopusten. Zato je pravilna odločitev sodišča, da se tožba zavrže.
skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženec je bil pravilno vabljen na glavno obravnavo, iz uradnega zaznamka je razvidno, da je po telefonu sporočil, da ga na glavno obravnavo ne bo, ker je to povezano z velikimi stroški, saj je o zadevi že vse povedal, preložitve glavne obravnave ni izrecno predlagal in tudi ni navedel in izkazal nobenega razloga, ki bi opravičeval njegov izostanek. Med opravljanjem preiskovalnih dejanj se je branil z molkom, njegova navzočnost na glavni obravnavi pa ni bila nujna. Ob navedenih okoliščinah določba 1. odstavka 442. člena ZKP ni bila kršena.